Letno Kulturno umetniško društvo (KUD) Rače stke ali soustvari okoli 140 prireditev, koncertov, nastopov, predstav letno in z okoli 80 aktivnimi člani bistveno skrbi za ljubiteljsko kulturo v občini Rače-Fram, za kulturno dediščino in povezavo z domačim okoljem. V KUD-u so aktivni vsi štirje člani družine. Tone Žuraj je duša KUD-a, da vse deluje organizacijsko, pa je zaslužna kot sekretarka žena Danila Žuraj, umetniški, programski vodja Koncertnega abonmaja Grad Rače je njun sin, priznani skladatelj Vito Žuraj, in tudi sin Jaro Žuraj, pravnik in podjetnik, prav tako glasbeno nadarjen, poje pri Škrjančkih in v društvu skrbi za računalniško pomoč. "KUD nas povezuje, je naše skupno področje," pravi Danila. Tone dodaja, da se čas vedno najde: "Če imaš nekaj rad, je vedno čas in energija." Tako sta si ob napolnjenem urniku vzela čas tudi za klepet za Štajer'ca.
Že peti mandat, skoraj 20 let, je Žuraj predsednik društva, ki pomembno oblikuje kulturno podobo občine že dalj časa. Ko je prišel h KUD-u, takrat ga je vodil Ivo Partljič, je deloval le Mešani pevski zbor (še deluje) in začela je delovati vokalna skupina Fantje na vasi, ki bo letos praznovala 30 let delovanja. Danes KUD sestavljajo še krožek ročnega vezenja Metuljček, komorni zbor Škrjanček, vokalna skupina A cappella, ljudski pevci Taščica, gledališka skupina z gledališkim abonmajem - z nedavno ustanovitvijo še devete dejavnosti društva, literarnega kluba, pa se ta nabor širi na literarne kroge. "Mladi v zgodnjem obdobju radi berejo in radi pojejo, ko pridejo v srednjo šolo, pa usahne interes za branje knjig in petje," pove Danila Žuraj. Tone sicer meni, da mariborske gimnazije dobro spodbujajo zborovsko petje, pogreša pa ga še na drugih šolah. "Družba je naravnana na hitenje, ampak na hitro ni mogoče narediti nič kvalitetnega." H glasbenemu vedenju gimnazijcev je veliko prispeval tudi sam, bil je profesor glasbe številnim generacijam - tako na II. gimnaziji kot na Prvi gimnaziji v Mariboru.
Dobra podpora občine
V občini Rače-Fram je dolga tradicija zborovskega petja, ki se prav prek KUD Rače ohranja in nadgrajuje. "Ob taborskem gibanju v 19. stoletju je bil velik tabor tudi v Podovi, beremo v zgodovinskih knjigah," pove Žuraj, kar pojasni, da smo Slovenci tudi po tem vedno sodili v srednjeevropski kulturni prostor, od koder je v naše kraje prišlo zborovsko petje. "Dolga leta smo bili pod avstro-ogrsko državo, ki je bila urejena država, zato se je ta kultura lahko tudi v miru razvijala - in večglasje je pri Slovencih ostalo in se prenašalo iz roda v rod," še pojasni in izpostavi, da ljubiteljska kultura nikakor ni nepomembna: "Kvalitetno delo v društvih je osnova za profesionalizem. Kar nekaj naših pevk in pevcev smo usmerili v glasbeni študij, pojejo v drugih kvalitetnih zborih, tudi v opernem zboru SNG Maribor, ter kot solisti. In če poenostavim - operni zbor ne bo prišel pet na primer v Cirkovce, ti pevci prek društev pa bodo - in krajani jim bodo lahko prisluhnili."
KUD Rače je nastal po drugi svetovni vojni, ko je takratna ideologija v Račah dosegla prepoved bogoslužja in s tem petje v grajski kapeli mešanega zbora. Ker niso imeli kje peti, so ustanovili KUD Rače, ki sta mu Žurajeva predana. Tone je iz sosednje Hotinje vasi, rojen leta 1942 doma, kot je bilo takrat v navadi. Danila je Račanka, do upokojitve je bila prav tako učiteljica gospodarskega poslovanja, podjetništva ter učnega podjetja na Srednji ekonomski šoli, s katero ima še danes stike. Še vedno je članica šolske komisije pri tekmovanju za najboljši poslovni načrt na šoli, prek Zveze za tehnično kulturo Slovenije ostaja v stiku z najboljšimi dosežki mladih na področju raziskovalnih nalog.
"Družba je naravnana na hitenje, ampak na hitro ni mogoče narediti nič kvalitetnega"
V Račah svetovna glasbena imena
Prav Koncertni abonma Grad Rače je v občino pripeljal vrhunska glasbena imena. Koncerti so tako dobro obiskani, da dvorana dobesedno poka po šivih. "Pred leti smo gledali skozi okno, če še kdo prihaja, zdaj nam zmanjkuje stolov. Ljudje vedo, da smo zanesljivi in da ne bodo kupili mačka v žaklju, pač pa prisluhnili glasbenikom vrhunskega kova, ki pogosto celo v Račah nastopijo najprej, nato pa šele v Ljubljani ali Mariboru," pojasni Žuraj. A te odlične navezave ne bi bilo brez Vita Žuraja - brez njega v Rače ne bi prišli ameriška sopranistka Marisol Montalvo, ki poje tudi v Metropolitanski operi, Španec kontrabasist Javier Moreno Sanchez, naših mednarodno priznanih umetnic in umetnikov, sopranistke Bernarde Bobro, harfistke Tine Žerdin, klarinetista Uroša Rojka ter mnogih drugih domačih in tujih umetnikov. "Vedo, da nismo agencija, da to pripravljamo ljubiteljsko za srce in dušo, to umetniki začutijo in zelo spoštujejo. Tukaj so tudi deležni drugačnega fluida kot na svetovnih odrih - in to jim je všeč," pojasni.
Pogreša prevoz za starejše
Kaj pa pa morda pogrešata v občini? Danila Žuraj pravi, da je v Medgeneracijskem centru v Račah spoznala, da bi starostniki potrebovali dnevno varstvo, potrebovali bi tudi prevoz do lekarne, zdravnika, centra, morda tudi prevoz hrane na dom ali pa pranje perila ... "Nujna je skupina prostovoljcev - predvsem za prevoz, kot so trendi v Sloveniji. Nekdo bi moral to koordinirati. V Medgeneracijskem centru so zelo odprti za sodelovanje in bi veljalo to izkoristiti," vzpodbuja in še doda, da ji pa lokalni podjetniki povedo, da pogrešajo podjetniški inkubator ali center, kjer bi bila občinska podpora podjetništvu še bolj dobrodošla.