Družina izhaja sicer iz Spodnje Nove vasi, kjer živijo še danes, medtem ko imajo obrtno dejavnost vsa leta v Slovenski Bistrici. Gregor Verhovnik je po izobrazbi univerzitetni diplomirani gospodarski inženir. "Je najbolj izobražen slikopleskar daleč naokoli. Že pri treh letih je rekel, da bo šef malarjev," se pošali njegov oče Danilo, ki je sedaj pri sinu zaposlen. "Mladim sem dal prednost," doda in po treh letih, odkar je njegov šef Gregor, pravi, "sem zelo zadovoljen".
Čopič in valjček sta stalnici
Pred tem je imel Danilo obrt 30 let. Dejavnost in tudi stranke je prevzel od svojega očeta Vlada. Verhovnikovi so bili znani po tem, da so delali kvalitetno, in tudi po velikosti podjetja s konstantno okoli desetimi zaposlenimi, kar je za slikopleskarstvo veliko. Delali so namreč tudi za velika podjetja, kakor sta Impol Slovenska Bistrica in Unior Zreče. Prav tako denimo za hotel na Rogli in v Zrečah, poleg objektov podjetij še njihove počitniške kapacitete in stanovanja za zaposlene. Slikopleskarska dela so opravili v skoraj vseh hotelih v Rogaški Slatini pa v hotelu Diana v Murski Soboti, hotelu v Bovcu, hotelu Neptun v Portorožu in tudi za zasebnike, naštejeta sin in oče. Med zahtevnejšimi objekti, ki so jih slikopleskarsko obnovili, Danilo izpostavi Glasbeno dvorano v hotelu Grand v Rogaški Slatini, kjer so barvali štukature.
S časom so se pripomočki izboljševali, denimo dvižne ploščadi, da ni treba vsakokrat postavljati odra, pa stroji za kitanje in brizganje, in tudi barve, toda čopič in valjček ostajata še zmerom, pravita sogovornika. Nekoč materialov ni bilo mogoče dobiti v naši državi, zato so morali čez mejo, največkrat v Avstrijo. Spreminjali so se vzorci pri notranjih opleskih in tudi okusi strank. Bili pa so tudi težki časi, ko je prišla inflacija, recesija, plačilna nedisciplina, osamosvojitvena vojna in ni bilo ne dela ne denarja, pravi Danilo. In spet v šali doda: "Takrat sem bil prisiljen oditi na Ugljan." Tam imajo že dolga leta počitniško hišico, ki jo prav tako ohranjajo iz generacije v generacijo. Danilo pa izpostavi še eno, sedanjo problematiko, namreč, da pri mladih ni interesa, da bi se izšolali za poklic slikopleskarja, denimo na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. "Treba je fizično delati, včasih tudi na višini, pa jim ni do tega," razloži.
Dedek Ivan je bil tudi slikar
Danilov oče Vlado, ki je bil druga generacija in je že pokojni, je z dedkom Ivanom, ki je slikopleskarstvo pred sto leti začel, imel mojstrski naziv. "Dedek Ivan je bil tudi umetnik," doda Danilo. Risal je slike, predvsem pokrajino, in nekatere so - pri njih doma, pri drugih in po raznih institucijah, ki so mu jih naročili v izdelavo, še ohranjene. Bil je slikopleskar, slikar in črkoslikar. Med drugim je pisal napise za prometne znake in signalizacijo, reklamne table, tudi napis na tabli Skupščina občine Slovenska Bistrica, takrat z zlatimi črkami, se spominja Danilo. "Slikal je lepe slike, pohištvo je površinsko obdelal s polituro, strokovnjak je bil," ponosno doda.
Gregor pa je "najbolj napreden, a najmanj strokoven," se ponovno pošali oče. "Ja, vsi smo na hece," ob tem odvrne Gregor. Med napredki izpostavi stroje, ki jim sedaj lajšajo delo in je to zato bolj varno. Razlika je tudi v tem, da sedaj, preden se lotijo dela, vse zaščitijo, da za njimi ni treba veliko čistiti. Več je dekorativnih tehnik, med njimi na primer vzorci na opleskih (tudi z videzom pack) pa bleščice, barvnih odtenkov je na tisoče, našteva. Zdaj je moderno spet vse belo v notranjih prostorih, pri fasadah pa belo in sivo. V kopalnicah delajo opleske, ki so imitacija ploščic brez fug, ta oplesk je vodoodporen in ima videz in funkcijo keramičnih ploščic, lahko je tudi na steni v kabini za tuširanje, še naniza slikopleskarske novosti. Spet se vračajo tapete, "lepe, ne tiste klasične od prej".
Gregor je stranke prevzel od očeta, pridobil pa tudi že nekaj novih. To so podjetja, občine, šole in zasebniki, predvsem na območju občin Slovenska Bistrica in Rače – Fram. Letos so z opleski obnovili tudi slovenjebistriški rotovž, štiri zgodovinske hiše v mestu in zgodovinsko stari gasilski dom na Spodnji Polskavi. Novost v njihovi ponudbi je pranje streh z visokotlačnim čistilnikom. Delo imajo v vseh letnih časih. Slikopleskarko se "zaenkrat ne da delati preko računalnika, ko bo to izvedljivo, bomo prvi", smeje pravi Gregor in doda, da morda pridejo v prihodnje v poštev roboti. Gregorjeva življenjska sopotnica Katjuša je kot profesorica matematike zaposlena v Ljubljani. Imata dva sinova – Maksa, ki je star dve leti, in trimesečnega Tineta, "Drugo leto bo Maks rekel, da bo šef malarjev," ob tem ponosno doda dedek Danilo.
