Iz Štajerca: Strastni planinec, ljubitelj narave, ki je številne poti prvi prehodil

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
16.01.2020 04:58

Ptujčan Antun Mlinarević je trasiral številne planinske in romarske poti pri nas. Sarajevčana je vojna konec 90. let pripeljala v Slovenijo, sedaj je že več kot 25 let član Planinskega društva Ptuj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Nazadnje sva se srečala na pohodu Po poteh Ivana Potrča in Matija Murka, ki ga le dan po novem letu že dve desetletji organizirajo ptujski knjižničarji, planinci in pohodniki. Tih, kot je, Antun Mlinarević, ljubiteljem narave in pohodništva poznan kot Ante, tega, da se je udeležil kakih 900 planinskih pohodov in prehodil več kot 500 planinskih obhodnic in je za njim že 238 luninih pohodov, ne obeša na velik zvon, še česa drugega ne. Ko se vendarle razgovori, pove, da so ga planine in planinske poti nagovorile v rodnem Sarajevu, kjer se je s starši vsak konec tedna in med prazniki podajal na nepozabne izlete. "Okolica Sarajeva ponuja prekrasne možnosti za pohodništvo in tudi zahtevne ture na planine, kot so Bjelašnica, Treskavica, Romanija, Jahorina ... Mi smo tako spoznavali bližnjo okolico mesta, sam pa sem vedno bolj hrepenel po daljših in zahtevnejših pohodih. To sem, v vseh mojih letih pohodništva in gorništva, tudi udejanjil. Od leta 1955 sem član katere od planinskih organizacij, zadnjih četrt stoletja Planinskega društva Ptuj," pravi sogovornik. Tako je seniorje tega društva že popeljal na Ravno goro, s čimer so začeli letošnje planinarjenje, ki ga bodo sklenili decembra s pohodom iz Studenic na Boč.

Številna priznanja je prejel za svoje prostovoljno delo. 
Andrej Petelinšek

Začelo se je v Halozah

Ptujske planince je spoznal sicer že prej, ko je na Haloško planinsko pot popeljal svoje planince iz PD Železnjičar Sarajevo. "Tisto druženje med prvomajskimi prazniki nam je vsem ostalo v nepozabnem spominu. Takrat nas je tod sprejela moja Vika. No, takrat še nisva vedela, da se bodo enkrat, čez leta, najine poti tako zelo prekrižale, da bova skupaj tudi zaživela," se spominja Ante, sicer bolj tih človek: "Res ne govorim kaj dosti, zato pa vedno vem, kam grem, in naredim vse, da bodo tisti, ki se podajo v planine, hodili po varnih in dobro označenih poteh. Markiranje je pomemben del mojega planinskega dela, treba je prehoditi na desetine kilometrov, da neko traso tudi primerno uredimo in potem označimo z markacijami."
Ko se je zaposlil v sarajevskem Energoinvestu, je stopil v vrste tamkajšnjega planinskega društva in njegova planinska aktivnost se je razcvetela. Začel je organizirati številne bolj ali manj zahtevne izlete, sodeloval pri markacijskem delu, pri izgradnji planinskega doma, organiziral kar nekaj zahtevnih vzponov na evropske vrhove, kot so Mont Blanc, Dufour, Gran Paradiso ... V Planinskem društvu Željezničar je, kamor je kasneje prestopil, bil dva mandata predsednik, razvil smučarsko sekcijo in sekcijo za orientacijska tekmovanja, organiziral prvi tradicionalni pohod v Bosni in Hercegovini, poimenovan Vsi na Trebević, ki se je spremenil v mestno manifestacijo in ga v Sarajevu organizirajo še danes. "Na našem dvodnevnem pohodu Po poteh romanijskih partizanov so radi sodelovali tudi planinci iz Slovenije, spoprijateljili smo se in začel sem organizirati tudi izlete v Slovenijo. Šli smo peš iz Sarajeva v Beograd, s kolegom sem trasiral transverzalo od Tjentištva do Žabljaka, eno najlepših transverzal v nekdanji skupni državi," se spominja Ante, ki je med vojno zapustil Sarajevo, se kot begunec znašel v Zagrebu, kjer se je včlanil v Planinsko društvo Željezničar, se udeleževal njihovih delovnih akcij pri vzdrževanju koče v samoborskem Gorju, potem pa prišel na Ptuj. "No, zdaj sem pa vaš. Član ptujskega planinskega društva. Da so me sprejeli v svoje vrste, sem moral opraviti ponovna šolanja za planinskega vodnika in markacista," o svoji poti še razlaga planinec, ki zaradi težav z očmi ni nikdar vozil avtomobila, a kot le malokdo pozna planinski svet.

Ante kot udeleženec pohoda po poteh ptujskih pisateljev.
Slavica Pičerko Peklar

Planinske poti, romarske in še kakšne

"Veste, da vodijo čez Ptuj tri romarske poti in je žige teh mogoče dobiti v ptujskem hotelu Mitra?" sprašuje planinec, ki je pomagal tudi pri trasiranju romarskih poti v Sloveniji v organizaciji Kozjanskega parka. "Marijina, Martinova in Jakobova romarska pot vodijo tod mimo. Ljudi, ki se odločijo prehoditi vsaj del teh, je iz leta v leto več, kar kaže, da so poti dobro speljane in sem ponosen na opravljeno delo," ne skriva zadovoljstva Ante, ki je veliko znanja in izkušenj vložil v ptujsko društveno akcijo ob 50-letnici društva 5x10 za 50 let. Sodeloval je tudi pri pripravi zbornika PD Ptuj in bil sodelavec pri pripravi Vodnika po gorah SV Slovenije. "Resnično srečen sem, ko obujem planinske čevlje, in prav poseben izziv je, ko je treba prehoditi še nepoznane poti. Da smo lahko trasirali Slovenjegoriško planinsko pot, obhodnico, ki je dolga 92 kilometrov, sem kot traser prehodil sto kilometrov in več, preizkušal številne poti, da sem na koncu našel za planince najprimernejšo pot. Kot član komisije za planinske poti pri PZS sem sodeloval in prehodil številne, no, skoraj vse obhodnice, da smo lahko izdali Vodnik po planinskih obhodnicah in pohodih v Sloveniji," pravi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta