Slavica Pičerko Peklar
"Obiskoval sem glasbeno šolo in mlade so že takrat, če smo le pokazali voljo, vključili v godbo, česar smo bili seveda zelo veseli, še več, s ponosom sem se pridružil mladinski pihalni godbi ptujske glasbene šole, ki jo je takrat vodil Jakob Štucl. Štiri leta kasneje sem se včlanil v Pihalni orkester TGA, zdaj Talum Kidričevo, saj sem odraščal v Kidričevem. Tam sem bil aktiven do leta 1986, ko sem se na povabilo dirigenta Antona Horvata pridružil ptujskim godbenikom. Takrat sem z družino že tudi živel na Ptuju in je bilo sodelovanje, tudi zaradi vaj, lažje," se Stanko Menoni spominja svoje glasbene poti.
Začelo se je s prvomajskimi povorkami
Veselje do igranja v pihalnem orkestru se mu je porodilo ob gledanju in poslušanju godbe v prvomajskih povorkah, ki so se vsako leto vrstile v njegovem kraju: "Šolarji smo takrat kidričevsko godbo spremljali z baklami v rokah in zame je bil tisti večer nekaj posebnega, nepozabnega. Takrat sem se odločil postati godbenik. Zagotovo tudi zato, ker je že igral brat Edi, ki me je pozneje spodbudil, da sem se vpisal v glasbeno šolo."
Ponosen je, da je že 35 let član ptujskega pihalnega orkestra s častitljivo zgodovino: "Kaže, da se je na Ptuju od nekdaj veliko in lepo igralo in je mesto tudi v svoji preteklosti imelo posluh za dobro muziko. Ponosen sem na ptujsko godbo, na vse naše godbenike, posebej na mlade, ki prihajajo med nas z bogatim glasbenim znanjem. Z radostjo ugotavljam, da vseh teh 165 let obstoja orkester ohranja svoje poslanstvo. Je nepogrešljiv dejavnik kulturnega, družbenega in socialnega življenja v najstarejšem slovenskem mestu in na širšem ptujskem območju, sooblikuje javno življenje na Ptuju." Menoni meni še, da je nepogrešljiva stalna vloga zasedbe tudi v tem, da združuje glasbenike vseh generacij, v njem so se kalili mnogi, zdaj doma in v svetu priznani glasbeniki. Orkester sedaj vodi Fredi Simonič, pred njim je bil dirigent Štefan Petek, tudi ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, kjer je večina tudi začela svojo glasbeno pot. Še pred tem pa je bil nepozabni dirigent in umetniški vodja Anton Horvat, ki so se ga po njegovi smrti spomnili s prav posebnim koncertom.
Tedenske vaje so tudi priložnost za druženja in pogovore, kar so v zadnjem letu močno pogrešali, prav tako kot nastope, koncerte, gostovanja. "Saj smo se slišali, od doma posneli celo video in ga predvajali preko spleta in ptujskih medijev, da so nam ljudje lahko prisluhnili. Toda glasba v živo se sliši drugače. Pomemben je stik s poslušalci in resnično se zdaj veselimo vsakega nastopa, ki ga bomo organizirali ali na njem sodelovali," omenja trobentač, ki v orkestru ptujske godbe zdaj igra evfonij (tenor).
"Vse to moje glasbeno udejstvovanje, ki ga je bilo treba uskladiti s službo in družinskim življenjem, so podpirali vsi domači. Ko sta bili najini hčeri še majhni, sem jima, sebi in njima v veselje, za lahko noč zaigral na frulico. Veseli me, da sta se obe, pozneje pa tudi vnuk Staš, odločili za igranje instrumenta. Mojca je končala študij violine in je članica Simfoničnega orkestra RTV. Profesionalni glasbenik, violončelist, je tudi njen mož Martin, ki je član orkestra Slovenske filharmonije. Suzana je ob študiju razrednega pouka končala flavto na konservatoriju za glasbo in je vrsto let poučevala tudi v glasbenih šolah. Obe sta bili že kot šolarki članici ptujske godbe in kot osnovnošolec se nam je v orkestru pridružil tudi Suzanin sin Staš, danes študent tolkal Univerze za glasbo na Dunaju. Ja, tri generacije igramo in ponosen sem na to. Lepo zapoje in prav rada nam prisluhne tudi naša še ne štiriletna vnukinja Nejka. Pri tem našem udejstvovanju nas podpira in spodbuja tudi Suzanin mož Marko, ki mu med poslušalci zagotovo ni lahko, še posebej, če komu od nas pripade čast solističnega nastopa," doda.
Poskrbeli za finance, prostor in uniforme
Stanko Menoni v ptujski godbi ni zgolj igral, pač pa je bil v letih 1988 do 1998 in potem še med letoma 2009 in 2012 tudi predsednik orkestra. "Prvo desetletno obdobje mojega predsedovanja orkestru štejem kot enega najpomembnejših in hkrati prelomnih trenutkov delovanja godbe. Takrat so nas pestile velike finančne težave, financiranje ni bilo primerno niti dolgoročno dorečeno. Najprej smo reorganizirali orkester kot samostojno društvo in se dogovorili z občino, da se orkester še danes financira direktno iz občinskega proračuna. Za realizacijo večjih projektov nam na pomoč priskočijo še sponzorji in donatorji. Materialna stabilnost društva je poleg glasbene motivacije prvi pogoj za uspešno in nemoteno delo orkestra," ugotavlja Menoni. Izjemno ponosni so tudi na status društva v javnem interesu, ki jim ga je leta 2010 podelilo ministrstvo za kulturo. "V mojem drugem triletnem predsedniškem mandatu nam je uspelo pridobiti nove društvene prostore, saj prejšnji niso bili ustrezni, nabavili smo tudi nove uniforme: "MO Ptuj nam je priskrbela prostore, godbenice in godbeniki pa smo jih z več kot tisoč urami prostovoljnega dela, s pomočjo sponzorjev, pa tudi z lastnimi sredstvi primerno preuredili. S to pridobitvijo smo po 156 letih delovanja prišli do lastnih društvenih prostorov, kjer lahko v ustreznih pogojih delamo in ustvarjamo."
Godbenik, ki pred vsakim nastopom, vsaj 15 večjih imajo na leto, še vedno čuti prav posebno vznemirjenje, se rad spominja številnih koncertov v domačem mestu in po vsej državi, pa tudi v tujini: "Med odmevnejše projekte, ki smo se jih lotili, štejemo dogodek, ko smo februarja 2010 ob 50-letnici ptujskega kurentovanja skupaj z MO Ptuj gostili 50 godb in mažoretnih skupin, izvedli pustno povorko godb in skupni nastop na mestnem stadionu, ki je bil poln navdušenih gledalcev in ljubiteljev godb. Bilo je resnično nepozabno, saj je na enem mestu hkrati igralo in plesalo preko 1500 godbenic, godbenikov in mažoretk. To je bil na Slovenskem edinstven dogodek. Srečanje smo ponovili čez leto in morda se bo kaj podobnega dogodilo ob še kakem jubileju v našem starem mestu," se nasmiha sogovornik, ki je ponosen, ker so kot edini slovenski pihalni orkester leta 2019 sodelovali na otvoritvenem dogodku, ko je bilo italijansko mestece Matera kulturna prestolnica Evrope: "Takih gostovanj, ki so povezana z neštetimi urami vaj, se vselej veselimo. Radostimo pa se tudi manjših promenadnih nastopov in vseh naših tradicionalnih samostojnih koncertov, ki jih organiziramo. Takrat povabimo k sodelovanju priznane vokaliste in instrumentaliste."
