Katarina Zorko je že več kot 40 let predana in srčna prostovoljka. "Delo v društvih je zame del vsakdanjika. Kot prostovoljec ne pričakuješ materialnih koristi zase, delo opravljaš v dobro drugih ali v splošno korist. Kot prostovoljec ob delu osebnostno rasteš in s tem pridobivaš dragocene izkušnje. Osebno zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu in zadovoljstvo članov društva je zame največja nagrada," pripoveduje. Velika potrditev njenemu prostovoljnemu delu v lokalni skupnosti je bila nominacija Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Slovenska Bistrica s podporo Društva upokojencev Zgornja Polskava za priznanje na področju prostovoljstva, kar vsako leto podeljuje predsednik oziroma zdaj predsednica države.
Tudi ona je bila tako med nominiranci za naj prostovoljca. "Nominacija je priznanje za moje dosedanje delo, je tudi odgovornost in spodbuda za delo naprej," pravi Zorkova, ki je zelo vesela, da je bila konec junija med povabljenci v predsedniški palači pri predsednici države Nataši Pirc Musar na slovesni podelitvi nagrad in priznanj za prostovoljstvo v letu 2022. "Srečanje s predsednico države mi bo ostalo v lepem spominu, je izkušnja, ki si jo vsak želi doživeti. Navdušile so me njene sproščenost, prijaznost in preprostost."
Priključila se je tudi upokojencem
Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenska Bistrica je v predlogu za nominacijo med drugim zapisalo, da je Katarina Zorko izredno požrtvovalna in predana svojemu delu, da zna in zmore povezovati in sodelovati ter da je z neposrednim, poštenim in dobrim odnosom do vseh za združenje postala nepogrešljiva. Od leta 1982 je aktivno vključena v delovanje ZŠAM Slovenska Bistrica. Sprva je pomagala z administrativnimi nalogami, nato je prevzela vlogo tajnice združenja. Kot članica upravnega odbora je od leta 1996 do 2008 skrbela tudi za blagajniške in računovodske naloge. "Svoj prosti čas sem namenjala tudi aktivnostim na področju delovanja organizacije, še posebno pa izvajanju vsakoletnih preventivnih akcij za varnost v cestnem prometu, kot so varovanje otrok na poti v šolo in iz šole, sodelovanje pri kolesarskih izpitih učencev, sodelovanje pri tekmovanju Kaj veš o prometu ter druge aktivnosti, kot so organizacija strokovnih ekskurzij in drugih oblik prostovoljnega dela." V vseh teh letih je delovala tudi v različnih odborih, komisijah v Zvezi ZŠAM Slovenije in tudi v regiji, najprej kot članica upravnega odbora in tajnica ZŠAM ptujske regije, z reorganizacijo regij pa ponovno članica upravnega odbora in tudi prva tajnica ZŠAM štajerske regije.
"Prostovoljstvo je danes ključno pri gradnji bolj sočutne in povezane družbe"
Z upokojitvijo se je vključila v DU Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava. "V slednjem sem od leta 2016, eno leto sem bila predsednica nadzornega odbora in hkrati opravljala vsa tajniška dela, ker je dotedanja tajnica zbolela. Leta 2017 pa sem bila uradno imenovana za tajnico društva. Od leta 2019 do sredine 2021. pa sem zaradi smrti predsednika društva morala prevzeti vodenje društva, da je društvo sploh obstalo," pripoveduje. Svoje prostovoljno delo opravlja z veliko strastjo, saj verjame v pomen povezovanja in sodelovanja. Zelo pomembno je, da svoje izkušnje in znanje vedno prenaša na mlajše generacije. "V prostem času, ki še ostaja, pa se posvečam delu na vrtu, vzgoji cvetlic, se izobražujem, spremljam dnevne novice, rada potujem in hodim na izlete ..."
Vse manj zanimanja med mladimi
Prostovoljstvo danes igra ključno vlogo pri izgradnji bolj sočutne in povezane družbe, saj posameznikom omogoča, da prispevajo k skupnosti in rešujejo aktualne izzive. Krepi tudi medgeneracijsko sodelovanje ter omogoča prenos dragocenega znanja in izkušenj med različnimi generacijami. Hkrati spodbuja solidarnost in razumevanje med ljudmi ter prostovoljcem prinaša tudi mnoge osebne koristi, kakor so usvajanje novih veščin, dvig samozavesti in občutek izpolnjenosti, kar pripomore k njihovi osebni rasti in vpliva na bolj pozitivno dojemanje življenja.
Prostovoljstvo v Sloveniji ima dolgo in močno tradicijo, vendar je danes vse manj interesa zanj, zlasti med mladimi, ki bi z njim lahko pomembno razvili empatijo in timsko delo, še pove. "Pri starejši generaciji je morda tega še nekoliko več, mlajšim pa zmanjkuje časa za prostovoljne aktivnosti in imajo druge interese. Prostovoljcev ni nikoli preveč. Na vseh družbenih področjih so še kako potrebni in nenadomestljivi, kar se posebej kaže ob naravnih nesrečah. Največ zanimanja mladih je pri vključevanju v gasilska društva, v drugih društvih pa je problematika enaka. Družba in posamezne institucije bi morale temu segmentu ljudi dajati večjo podporo. Država je počasna v priznavanju prispevka prostovoljcev in nevladnih organizacij. Morala bi znati ovrednotiti to delo v finančnem smislu, kot prispevek k družbeni blaginji," razmišlja Katarina Zorko.
