Izvirne ideje študentov: Od kozjega sladoleda do zelene majoneze

Ne samo, kako pridelovati, pač pa tudi, kako na kmetiji pridelano uspešno prodati, sta vprašanji, s katerima se ukvarjajo študentje upravljanja podeželja in krajine Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj (ŠCP). V drugem letniku študija so se ob pomoči profesorice in mentorice dr. Vesne Trančar pri predmetu podjetništvo in trženje ukvarjali s petimi poslovnimi idejami, ki so jih pred dnevi predstavili tudi dijakom ŠCP. V okviru tega deluje ptujska višja strokovna šola s štirimi študijskimi programi in tako ponuja možnost študija kar v domačem okolju.

​Koza, ki ji rečejo gospa

"Gospa koza smo poimenovale našo idejo o sladoledu iz kozjega mleka, naš slogan pa je Sladoled iz kozje vasi. Sladoled, ki smo ga tudi naredile, je tiste, ki so se z njim posladkali in osvežili, navdušil. Namenjen je vsem, še posebej pa ljudem z laktozno intoleranco, bolnikom in otrokom," pravijo Jana Janžekovič, Mateja Krajnc in Monika Golob.
Bodoče inženirke kmetijstva in upravljanja krajine so končale različne srednje šole, nobena biotehniške. Jana je gimnazijka, Mateja je končala srednjo farmacevtsko šolo, Monika srednjo veterinarsko. Prav to, da imajo različno srednješolsko izobrazbo, pravijo, je prednost pri študiju, pa so tako tudi podjetniški projekt obogatile vsaka s svojim predhodnim znanjem.
"Kozji sladoled je zagotovo priložnost, ki bi jo kazalo razvijati naprej in kdaj na kakšni od naših kmetij, kjer se dajejo z rejo koz, začeti z izdelovanjem. Me smo svoj sladoled sladkale z medom, dodale pa sveže sadje. Edina slabost našega sladoleda je dokaj visoka cena, saj gre za butično in povsem ročno proizvodnjo in v poplavi vsemogočih industrijskih sladoledov se je težko prebiti na trg. A smo prepričane, da se bo tudi tod pri nas enkrat našel kdo, morda katera od nas, ki se bo lotil sezonske ponudbe tega sladoleda," pravijo dekleta.

​Seneno mleko brez silaže

Študentke Anja Čuček, Nuša Lorenčič in Dijana Potrč so, "da bi okrepile imunski sistem svojih potrošnikov", s poslovno idejo preverile ponudbo in prodajo kravjega mleziva, kolostruma, saj ima ta veliko pozitivnih učinkov. "Ljudje v želji, da bi naredili kaj dobrega za svoje zdravje in počutje, posegajo po različnih preparatih. Bolj ali manj učinkovitih in dragih. Mi jim ponujamo povsem naravno učinkovino. Na kmetijah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, bi bila to lahko ena od dopolnilnih dejavnosti."
S kravami in mlekom so se to jesen ukvarjali tudi Matej Hauptman, Jan Skledar in Marko Barčič: "Ena od priložnosti, ki se ponuja pridelovalcem mleka, je tudi seneno mleko. To je mleko, ki nam ga dajo živali, ki ne jedo nič silaže in malo močnih krmil. Za to so se odločili, ker je to mleko kvalitetnejše."

Bučno olje ni le za solato

V domačo shrambo in med navade potrošnikov so z bučonezo vstopili Domen Harih, Luka Beranič in Uroš Jakolič: "Naš slogan se glasi Našo majonezo pojej, pa boš ful okej. Tradicionalni recept za pripravo majoneze smo spremenili in jo izdelali z bučnim oljem. Take majoneze na tržišču še ni, izkazalo pa se je, da je izdelek zelo okusen, le barva, ki ni več tipično majonezna, pač pa privlačno zelena, nekatere malce zmoti, a poskusiti jo je treba in na kmetijah, kjer gojijo buče, bi bila lahko izdelava naše bučoneze ne prezahtevna dopolnilna dejavnost."
Na zelenjadarsko pot pa so se podali študenti Tadej Küplen, Iztok Dolamič, Aleš Zadravec in Aleksander Rebernik. Hidrisolatko se imenuje njihova poslovna ideja, ki omogoča vzgojo zelenjave vsem, ki nimajo vrta: "Samooskrba dobiva vse večje razsežnosti in vse več je ljudi, ki želijo vedeti, kaj jedo, in so za to pripravljeni tudi sami vzgajati zelenjavo. Mi jim ponujamo vzgojo te na hidroponski način, kar je še posebej primeren način pridelave v zimskem času."