Da imajo Haloze velike razvojne možnosti in je vinogradništvo, ob turizmu, ena od še neizkoriščenih priložnosti, je prepričana Mariborčanka Klavdija Šturm, ki že poldrugo desetletje neguje eno od družinskih podjetniških zgodb tudi na območju Haloz. "Ker verjamem, da lahko vsak od nas nekaj naredi in je mogoče s pozitivizmom stopiti korak naprej in da z jamranjem ne bomo nikamor prišli, izzivi pa me motivirajo, sem se včlanila tudi v Vinogradniško zadrugo Haloze," pravi Šturmova, njena someščanka, ki se je odločila za življenje v Repiščah, pa opozarja, da se Haloze praznijo in da mladi odhajajo v mesta in po svetu. Ostajajo starejši, ki jim razvojnega bremena pač ne gre naložiti.
Razvojni zaostanek je
"Ni lahko, ni pa brezupno. Sam prihodnost vidim v turizmu in domači prodaji lokalnih proizvodov. Problem Haloz je razvojni zaostanek iz preteklosti in prepričan sem, da nas lahko reši le zakon, kakršnega je država pred leti sprejela za Prekmurje," razmišlja Stanislav Brodnjak z družinske kmetije, ki se ukvarja z vinogradništvom in na katere pašnikih se pase škotsko govedo. Ob tem Brodnjak dodaja, da mali vinogradniki ne morejo preživeti, saj bi za kilogram grozdja morali iztržiti vsaj 1,20 evra, zdaj dobijo več kot pol manj in se zato ne gre čuditi, da opuščajo delo v vinogradih. "V tem trenutku so ne samo Haloze, pač pa vse slovensko podeželje na preizkušnji. Razvojni zaostanek se celo veča, država pa ta že tako demografsko ogrožena območja s svojo razvojno politiko prazni, denimo s politiko individualne gradnje. Je že prav, da gradimo kolesarske poti, a obenem naši ljudje v dežju in po razritih poteh še domov ne morejo," pravi Anton Butolen, že dobri dve desetletji župan Žetal, kjer pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta vedno znova naletijo na nove zahteve državnih uradnikov, ki pa pokrajine, o kateri odločajo, niti ne poznajo.
Stvari, ki jih je mogoče tržiti, je veliko, a vsak neguje svoj vrtiček
Brez povezovanja ne bo šlo
Da je prav v povezovanju razvojna priložnost Haloz, je prepričana tudi Natalija Zabav, ki se je pred leti lotila izdelovanja mozaikov, zdaj pa v enem od skupnih projektov, povezala se je z mariborskima zavodom Mars in Narodnim domom, na ta način predstavila svojo Varejo. "Vešča sem ročnih spretnosti in sem prepričana, da bi s tem lahko nagovorila turiste. A sama ne morem narediti kaj dosti, zato sem prepričana, da bi morali z vsemi temi projekti, ki se odvijajo, staviti na povezovanja in zasnovati neko pot starih obrti. Stvari, ki jih je mogoče tržiti, imamo v Halozah veliko, le da vsak neguje svoj vrtiček. Povezovanja pa kar ni.
Da mlade vleče v svet, a bi se radi vrnili, so ugotavljali udeleženci delavnice. Haloze naj bodo izziv, pravi Franc Mlakar, ki z družino razvija prav posebno turistično zgodbo na Janškem Vrhu, Janževini, v Halozah. Tanja Leskovar iz Turističnega društva Ptujska Gora pa pravi, da po odprtju vinoteke v tamkajšnjem Turistično-informativnem centru k njim prihaja vse več ljudi, ki jih pritegne prav butična vinska ponudba in jih zanima tudi, kje so bila ta vina pridelana. Jernej Golc, PRJ Halo: "V čem so prednosti zaostalosti Haloz? Vsekakor v še neokrnjeni naravi, prijaznih ljudeh, ki imajo kaj pokazati in kaj dati na mizo, a brez sodelovanja in širše pomoči življenja na podeželju lahko tudi veliko breme."
Da odgovor na vprašanje, kako zastaviti razvoj Haloz, ni en sam, so skupaj z Matejo Karničnik iz mariborske Fundacije Prizma ugotavljali sodelujoči na delavnici, ki za zgled postavljajo uspešne zgodbe rojakov.