Javnomenjska anketa: Na Ptuju hud boj za drugi krog

Hojka Berlič Hojka Berlič
15.11.2018 16:28

Rezultati javnomnenjske ankete kažejo na drugi krog volitev na Ptuju, za vstop vanj bo očitno odločilen vsak glas. Več kot tretjina volivcev še ne ve ali ne želi povedati, koga bo volila.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nuška Gajšek in Štefan Čelan (na posnetku med Večerovim soočenjem) sta verjetna tekmeca v drugem krogu, a takoj za Gajškovo je Andrej Čuš. 
Andrej Petelinšek

Le štiri dni pred lokalnimi volitvami so ptujski volivci, vključeni v anketo, med deveterico kandidatov namenili največ glasov, 23,7 odstotka, nekdanjemu županu Štefanu Čelanu, ki na volitvah nastopa s svojo listo, občino pa je v preteklosti vodil že dvanajst let, vse do volitev leta 2014. Na drugem mestu s 13,9 odstotka glasov sledi kandidatka SD Nuška Gajšek, ki jo podpira tudi SAB, tik za njo pa je s 13,6 odstotki Andrej Čuš, sicer neodvisni kandidat Liste Andreja Čuša, ki pa so ga podprle tudi parlamentarna stranka SNS, Zeleni Slovenije, katerih predsednik je sam, ter lista Mladi in upokojenci za delovna mesta. Na četrto mesto se je s precej manjšo podporo, 6,8 odstotka glasov, uvrstil kandidat SDS Rajko Fajt. Sledita mu kandidat NSi Janez Rožmarin, za katerega se je opredelilo 2,6 odstotka anketiranih. Preostali ostajajo pod dvema odstotkoma. Sedanjemu podžupanu Gorazdu Orešku, kandidatu Liste za Ptuj, so anketiranci namenili 1,6 odstotka glasov. Za Igorja Majnika, kandidata Liste Ptuj je naš, je glasoval odstotek anketiranih. Na predzadnje mesto se je z 0,4 odstotka glasov uvrstil kandidat SMC Dejan Dokl ter na zadnje z 0,2 odstotka kandidat Stranke mladih - Zelenih Evrope Robert Križanič.

Za Čelana več moških, za Gajškovo in Čuša več žensk

Čelana v anketi podpira več moških kot žensk, in sicer 53,3 odstotka moških in 46,7 odstotka žensk. Zanimivo pa je, da so v anketi tako Gajškovi kot Čušu več podpore namenile ženske. Za Gajškovo se je tako opredelilo 57,1 odstotka žensk in 42,9 odstotka moških, za Čuša pa 55,9 odstotka žensk in 44,1 odstotka moških. Med tistimi, ki še ne vedo, koga voliti, oziroma se ne morejo ali pa ne želijo opredeliti, je 54,9 odstotka žensk in 45,1 odstotka moških.
Čelan in Čuš imata največ podpornikov v skupini starejših od 60 let (Čelan 36,7 odstotka, Čuš 31,4), oba je tudi podprlo najmanj anketiranih v skupini do 30 let (Čelana 10 odstotkov in Čuša 20 odstotkov). Gajškovo pa so v največji meri podprli anketiranci, stari od 46 do 60 let (33,3 odstotka), najmanj podpore je dobila v starostni skupini od 31 do 45 let (19,4 odstotka). Največ starejših od 60 let (kar 40,2 odstotka), pa je tudi med še neodločenimi in tistimi, ki tega, koga bodo volili, ne želijo povedati.

Za Gajškovo le polovica podpornikov stranke

Največ Čelanovih podpornikov ima srednješolsko izobrazbo (39 odstotkov), sledijo tisti s poklicno (25,4 odstotka) ter anketiranci, ki so zaključili osnovno šolo ali manj (20 odstotkov). Najmanj ima Čelan podpornikov med višje in visoko izobraženimi. Tudi podporniki Gajškove imajo sicer največkrat srednješolsko izobrazbo (34,3 odstotka), a jim sledijo tisti z višje- in visokošolsko izobrazbo (28,6 odstotka) ter z univerzitetno izobrazbo (22,9 odstotka). Gajškova ima najmanj podpornikom med anketiranci s končano osnovno šolo ali manj. Med tistimi, ki so se opredelili za Čuša, jih ima največ poklicno izobrazbo (35,3 odstotka), sledijo jim srednješolsko izobraženi (32,4 odstotka) ter tisti z zaključeno osnovno šolo ali manj (14,7 odstotka) in višje- oziroma visokošolsko izobraženi (11,8 odstotka). Čuš ima najmanj podpornikov med univerzitetno izobraženimi (5,9 odstotka). Tisti, ki so v anketi odgovorili, da še ne vedo, se ne morejo odločiti ali ne želijo povedati, koga bodo volili, imajo največkrat (v 36,6 odstotka) srednješolsko izobrazbo, sledijo tisti z osnovno šolo ali manj (20,9 odstotka), najmanj jih ima višjo ter visoko šolo (11 odstotkov).

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta