Kaj bo s staro usnjarno na Ptuju?

Nobenega dvoma ni, da ptujsko veduto že desetletja kazi razpadajoča nekdanja usnjarna na obrežju Drave. Zgrajena je bila leta 1860, njena dvignjena streha za prezračevanje je značilna za usnjarski objekt in spominja na nekdanjo usnjarsko obrt ob reki Dravi. Ker spomeniško zaščitene ni dovoljeno porušiti, bi jo bilo nujno treba obnoviti.

Izkušnje kažejo, da je vse mogoče

Da status kulturne dediščine varuje njeno zunanjo podobo, pravi Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki dodaja, da ima lastnica stavbe, torej Mestna občina Ptuj, pri določanju vsebine proste roke in da je zadnji čas, da se velika in markantna hiša začne obnavljati, še več, da dobi želeno vsebino.

"Nazadnje smo se bolj resno glede vsebine in obnove pogovarjali z nekdanjim županom Miranom Senčarjem, takrat o možnostih adaptacije za namene Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki bi lahko bila s svojim delovanjem v tem delu mesta pomemben dejavnik in gonilo kulturnega dogajanja. Občina bi morala biti v primeru stare usnjarne vsaj tako pogumna in velikopotezna, kot je bila, ko se je odločila za selitev knjižnice iz minoritskega samostana v adaptiran objekt malega gradu. Bržkone so tudi takrat bili precej glasni skeptiki, ki so stregli z enakimi argumenti, kot danes svarijo pred objektom usnjarne, in kazali na problem parkiranja, na dotrajanost objekta, vlago in podobno, vendar so se s kvalitetnim arhitekturnim snovanjem premostili na videz še tako zahtevni in nerešljivi problemi. In danes se Ptuj lahko postavi z resnično edinstveno stavbo knjižnice."

Da bo treba spremeniti pogled in v starem mestnem jedru prepoznati priložnosti ter se končno na strateški in načelni ravni odločiti, da morajo kulturne, izobraževalne, manjše obrti in trgovine ter podobne dejavnosti ostati v starem mestu, meni Štajnbaher, ki je prepričan, da bo staro mestno jedro Ptuja le tako atraktivno tudi za aktivne, mlade stanovalce, ki bodo tovrstne storitve tudi uporabljali. Že pred desetletjem, spomni sogovornik, so v notranjščini izvedli testno polje ometa, ki je še danes v dobrem stanju: "O statiki pa bržkone ni vredno izgubljati besed. Obnovljeni so bili objekti, ki so bili v veliko slabšem gradbenem stanju, kot je ta. Strokovnjaki mariborske enote ZVKDS so se tako že v preteklosti zavzemali za umestitev primerne dejavnosti v objekt, ki bi lahko revitalizirala celotno območje. Primer dobre prakse je denimo obnova pristave gradu Ormož, ki je bila v veliko slabšem gradbenem stanju, kot je objekt stare usnjarne."

Revitalizacija celotnega obrežja

Objekt stare usnjarne, nazadnje je tod deloval Koteks Tobus, je prazen. Za to območje je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, potrebna pa bo tudi statična presoja objekta. V sprejetih prostorskih aktih naj bi se obdravska četrt mesta razvijala kot preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja, so pa na območju dopustne tudi hotelske in podobne gostinske stavbe. Za vse posege je potrebno soglasje in usmeritve ZVKDS," sporočajo iz Mestne občine Ptuj. Na vprašanje, kakšni so stroški vzdrževanja propadajoče stavbe, pa dodajajo, da imajo še največ dela s streho, ki jo pogosto poškoduje kakšno neurje, za kar letno namenijo od pet do sedem tisoč evrov, odvisno od obsega poškodb.

Marija Hernja Masten, izjemna poznavalka zgodovine ptujskih mestnih hiš, obrti, rodbin, poudarja, da je bila nekdanja Pirichova usnjarna edini pravi industrijski objekt v mestu in da je njeno stavbo zagotovo treba ohraniti, pri tem razmišljati o ureditvi celotnega prostora. O tem so, denimo, pred štirimi leti razmišljali sodelujoči na okrogli mizi in izkazalo se je, da si Ptujčani želijo njene obnove.