Kaj je sploh mogoče narediti za omilitev škode po neurjih

Na današnji izredni seji ptujske enote Kmetijsko-gozdarske zbornice(KGZ) Slovenije so se kmetje, pridružili so se jim predstavniki kmetijskega ministrstva, letalske obrambe pred točo in nekaterih občin, ukvarjali predvsem z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj je sploh mogoče narediti za omilitev škode. Letošnjo so povzročila kar tri zaporedna neurja z močnim vetrom in točo. Kot smo poročali, je na območju KGZ Ptuj, poleg ptujskega je bilo prizadeto tudi bistriško in lenarško kmetijstvo, poškodovanost večja od 40 odstotkov. Obsega kar 10.961 hektarjev in je ocenjena na 11,272 milijona evrov.

​Tudi k premierju

Po dveurni žolčni razpravi so kmetje sprejeli nekaj sklepov, ki jih bodo poslali kmetijskemu in okoljskemu ministrstvu ter predsedniku vlade, saj so prepričani, da gre za škodo na enem največjih kmetijskih predelov Slovenije, za kar vladi ne bi smelo biti vseeno.
Zahtevajo, da ministrstvi za okolje in kmetijstvo končno naročita nevtralno študijo, ki bi primerjala učinek protitočne obrambe v Avstriji, kjer se je branijo s sodobnimi letali, in na Hrvaškem, kjer uporabljajo rakete, z razmerami v Sloveniji, kjer se proti njej borimo z zgolj enim letalom.
Ukrep, za katerega so se soglasno zavzeli, je sprejem interventnega zakona, kakršen je bil denimo sprejet za omilitev škode po pozebi, zaradi katastrofalnih posledic velikega obsega. Ob tem je direktor ptujskega KGZ Andrej Rebernišek prepričan, da sta to dva najpomembnejša sklepa, za katera pričakujejo razumevanje vlade in obeh ministrstev: "Prepričan sem, da če bomo vztrajni in nas bodo podprle tudi prizadete občine, s temi predlogi moramo uspeti."​

​Kaj pa druga ministrstva?

Kmetje so v razpravi poudarili, na to je opozoril tudi Milan Unuk, da letalska obramba pred točo ne ščiti samo kmetijstva, zato ne razumejo, zakaj to financirajo samo kmetijsko ministrstvo in občine, ko pa je škoda velika tudi na javnih in gospodarskih objektih: "Prepričan sem, da državi ni mar za ta del Slovenije, ki prispeva dvanajst odstotkov kmetijske pridelave, da smo premajhni in nas ne jemljejo resno, zato se sprašujem o smislu teh sklepov."
Branko Ravnik, direktor KGZ Slovenije, je prepričan, da bi bilo treba v pogajanjih z zavarovalnicami doseči ugodnejše pogoje zavarovanja, predvsem pa zmanjšati odbitne franšize. Direktorica direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič je načelno sicer podprla sklepe, je pa opozorila, da pri sprejemu interventnega zakona kaže upoštevati dejstvo iz izkušenj po pozebi v minulih dveh letih, da je najvišje izplačani odstotek škode dejansko pokril le 37 odstotkov škode, in da se zdi veliko bolj primerno, če bi se kmetje bolj odločali za zavarovanje. Predvsem bi morali izkoristiti tudi možnost, da se povežejo za skupinska zavarovanja, kjer dobijo večje popuste ter tudi spodbude občin, ki jim lahko pomagajo pri subvencioniranju zavarovalnih premij. To lahko po evropski zakonodaji skupno doseže do 65 odstotkov vrednosti premij po osnovnem paketu.

Izguba trga

​Pogovarjali so se tudi o uvajanju solidarnostnega ali vzajemnega državnega sklada, v katerega bi vlagali kmetje in njihove ustanove, ki bi jim omogočil, da pri tako katastrofalnih dogodkih dobijo denarno pomoč takoj. Pri tem je pomembno, je poudaril Rebernišek, da se v državi zavedajo in razumejo, da ne gre samo za trenutni izpad pridelka in posledično dohodka kmetij, temveč se veliko večja škoda skriva v dejstvu, da kmet, kot so pokazale izkušnje pri pozebah v sadovnjakih in vinogradih, izgubijo trg in imajo zaradi tega resne in dolgoročne strukturne probleme na kmetijah.
"Tega danes nihče ne vidi, a ko enkrat izgubiš tržne priložnosti, vsi pozabijo nate. Nazaj pa se je ob konkurenci, ki vlada, težko vrniti. Izkušnje nekaterih sadjarjev so, da je bolje, če o škodi javno sploh ne govorijo, ker jim to na trgu povzroči slab ugled in izgubo kupcev," je še opozoril.