Kako je po prijavah o razraščanju škodljive ambrozije na Ptuju ukrepal inšpektor

Nedavno so se na družbenih omrežjih pojavili zapisi, da se po različnih delih Ptuja močno razrašča izjemno škodljiva ambrozija. "Najprej je začela kukati z njiv, zdaj se je razrasla ob nabrežju jezera," je tako med drugim v daljšem zapisu trdila Ptujčanka. Širila naj bi se na območju od Ptuja proti Zabovcem, s poti ob zidu na nasipu in preko, med nasajeno zelenje na nedavno odloženem mulju. Ob tem se je gospa spraševala, kdo je zadolžen za urejanje nasipa in komu mora sporočiti, da se razrašča ambrozija. "Ali naj si nataknem najdaljše in najdebelejše rokavice in grem satana ruvat sama?" je zapis zaključila Ptujčanka. Sledili so številni odgovori Ptujčanov z najrazličnejšimi nasveti, na koga naj se občanka obrne, pa tudi s še nekaterimi drugimi lokacijami, na katerih naj bi se srečevali s podobnimi težavami.

Zato smo se tudi sami odločili preveriti, kako obsežna je težava z razraščanjem ambrozije na Ptuju. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, povezanih z ambrozijo, izvaja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin, ki je del Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prijavo o domnevnem razraščanju ambrozije na nasipu Ptujskega jezera so potrdili tudi na ptujskem območnem uradu. Inšpekcija, kot je pojasnil fitosanitarni inšpektor Milan Lukman, posreduje le ob prijavah, saj je obseg zaraščenosti zemljišč prevelik, zaposlenih pa premalo inšpektorjev, da bi lahko sami iskali zemljišča, poraščena z ambrozijo, in nato ukrepali. Inšpektorju smo se tokrat pridružili, ko se je po prijavi odpravil na teren.

Zelo alergen cvetni prah

Pelinolistna ambrozija, ki izvira iz Severne Amerike, se, kot je mogoče prebrati v navodilih za njeno zatiranje in preprečevanje širjenja, ki temeljijo na rezultatih mednarodnega projekta Strategija za nadzor ambrozije, nezadržno širi po Evropi in "predstavlja vse večji problem za zdravje ljudi, v kmetijstvu pa kot plevel povzroča dodatne stroške v višini več sto milijonov evrov, porabljenih za zdravstveno varstvo in kot posledica manjšega kmetijskega pridelka". Cvetni prah ambrozije sodi med najpogostejše povzročitelje senenega nahoda, alergičnega rinitisa. Alergijske reakcije lahko sproži že majhna koncentracija cvetnega prahu. Alergija na ambrozijo pa pogosto povzroča tudi hude simptome, podobne astmi. Pelinolistna ambrozija poleg tega vsebuje še eterična olja, ki lahko povzročijo draženje kože. Njen vpliv na zdravje ljudi pa ni omejen le na zapleveljena območja, saj rastlina proizvaja zelo velike količine cvetnega prahu, ki ga raznaša veter. Tako lahko povzroča alergije tudi več kot 200 kilometrov od rastišča. Glavna sezona sproščanja cvetnega prahu je avgusta in septembra, lahko pa se začne že konec junija in traja vse do konca oktobra.

Ob cestah vse redkeje

Na Ptuju sicer, pravi Lukman, v zadnjih letih število prijav ostaja približno enako: "A je, to lahko rečemo, večje zavedanje ljudi o prisotnosti ambrozije. Že pridelovalci so bolj pozorni. Zavedajo se, da je v bistvu škoda, ki se dela z ambrozijo, predvsem njihova. Po svojih močeh zato skušajo ukrepati. Zgodi pa se, da kakšna parcela kje res izstopa in potem tam v primeru prijave ukrepamo mi." Čeprav, dodaja, pri nekaterih posevkih ni ustreznih herbicidov za zatiranje ambrozije, na primer pri bučah, soji, sončnicah. "To so posevki, pri katerih je, če je ambrozija že prisotna na njivi, edini način, da tega posevka ne sejemo oziroma zamenjamo kulture. Ali pa, da jo ročno odstranjujemo. Je pa to velikokrat neobvladljivo, sploh pri večjih površinah," pojasnjuje Lukman. Da je prepoznavnost ambrozije vse večja, je po Lukmanovih besedah vidno tudi iz tega, da so jo v preteklosti ljudje v večji meri zamenjevali z drugimi rastlinami: "Čeprav je tudi še vedno kar nekaj prijav, ko ljudje vidijo zlato rozgo, kakšno metliko, ščir, pa mislijo, da je ambrozija." V preteklosti so zaznavali več težav z ambrozijo ob državnih, tudi občinskih cestah, saj so upravljavci kosili le enkrat letno ali pa ob nepravih terminih. "V zadnjih letih, moram reči, ob cestah skoraj ni več težav, saj je košnja pravočasna. Zdaj so izvajali že drugo košnjo, tako da je bila ambrozija uničena, preden bi sploh začela tvoriti cvetove," še pravi Lukman.

Petsto evrov kazni

Letos so na Ptuju do zdaj prejeli osem prijav. "Zdaj je trenutek, ko se ambrozija pripravlja na cvetenje. Za zdravje ljudi, dokler ne cveti, ne predstavlja nekega tveganja, če se je ne dotikamo," pojasnjuje Lukman in ob tem dodaja, da se zgodi, da ob prijavi naleti na le nekaj rastlin. Takrat jih, pravi, pogosto kar lastnoročno izpuli, saj sam težav z ambrozijo nima.

Čeprav ljudje včasih ne vedo, komu naj o zaraščenosti z ambrozijo sporočijo, in se obračajo tudi na občinske redarje in druge inšpekcije, tudi okoljsko, prijave na koncu vendarle običajno najdejo pot do njih. Lukman: "Inšpektorji se ob prijavi odpravimo na ogled. Lociramo težavo, poiščemo lastnika oziroma obdelovalca in mu izdamo opozorilo, dogovorimo se za rok, v katerem mora rastline odstraniti. Če to ne zaleže, izdamo odločbo, ki pa je že takoj sankcionirana. Sankcija za neizvršeno odločbo je kazen, za fizične osebe v višini 500 evrov." A kot poudarja Lukman, z izvršitvijo v 99 odstotkih primerov nimajo težav. Inšpektor je ob pregledu na delu nasipa Ptujskega jezera res opazil večjo zaraščenost z ambrozijo. V prihodnjih dneh bo na to opozoril Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so upravljavec priobalnega pasu jezera.