Ptujski svetniki so soglasno potrdili ptujski proračun za leto 2021 v višini dobrih 36 milijonov evrov. Od tega občina kar 15 milijonov evrov namenja investicijam in projektom, kar je po mnenju županje Nuške Gajšek ključno tudi v prihodnje, ko se obetajo še malo bolj gospodarsko zahtevni časi in bo cilj omogočiti tudi gospodarsko rast ter lažji in boljši izhod iz krize. "Zadali smo si zelo visoke cilje," pojasnjuje Gajškova, "imamo tudi nekaj zelo konkretnih projektov, na katere smo čakali ogromno časa. Najpomembnejši projekt, ki je tudi sofinanciran iz evropskega denarja, je izgradnja kanalizacije. Ta nas bo zaposlovala naslednji dve leti. Končno bo jedilnico dobila tudi Osnovna šola Mladika, popravljamo ostrešje Osnovne šole Olge Meglič, gradimo kolesarske poti ter urejamo javno razsvetljavo, vodovod in športno infrastrukturo. Eden od velikih projektov je tudi obnova Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami."
Urgentni center in arheološko razstavišče ostajata
Občina začenja v prihodnjem letu med drugim tudi pripravo dokumentacije za gradnjo neprofitnih stanovanj in nove mrliške vežice na ptujskem pokopališču, lotiti se nameravajo urejanja centralne kuhinje za Vrtec Ptuj in urejanja enote Narcisa, v katero naj bi preselili upravo vrtca. Na ptujski občini načrtujejo še izvedbo arheološkega depoja odprtega tipa, s katerim, upajo, bodo začeli neko novo pot ptujske arheologije. V okviru vlaganj v športno infrastrukturo načrtujejo med drugim obnovo atletskega dela Mestnega stadiona pa tudi gradnjo prizidka k stavbi NK Podvinci, ureditev igrišča in objekta v Rogoznici ter ureditev namakalnega sistema na športnem igrišču v Grajeni. "To je veliko več kot samo športna infrastruktura. Vsi vemo, da so v teh četrtnih skupnostih to tudi neki centri družbenega življenja," je poudarila županja.
6,4 milijona evrov posojila bo najela občina
V proračunu za prihodnje leto so še zagotovili denar za pripravo dokumentacije za obnovo ptujske mestne hiše in postavitev enostavnega objekta na ptujski avtobusni postaji, v katerem bodo končno uredili javne sanitarije. Občina pa tudi izenačuje višino financiranja obeh dobrodelnih organizacij, torej Rdečega križa in Karitas, saj je slednja v zadnjih letih na tem področju v precej slabšem položaju. Za delovanje obeh organizacij bodo skupno namenili dobrih 47 tisoč evrov.
Tudi v prihodnjem proračunu ostaja postavka za gradnjo ptujskega urgentnega centra, saj na občini še vedno upajo, da se bodo kmalu vendarle sklenili dogovori med državo in lokalnimi skupnostmi. Okoli 50 tisoč evrov namenjajo tudi za pripravo dokumentacije za arheološko razstavišče v grajski žitnici, je pa projekt pogojen še z državnim denarjem.
Zadovoljni, da so stopili skupaj
Svetniki so v razpravi izrazili predvsem zadovoljstvo s sprejetim proračunom in njegovo investicijsko naravnanostjo ter upoštevanjem predlogov svetniških skupin. Milan Klemenc, Desus, je izpostavil številna vlaganja v športne objekte, ki so bili po njegovem mnenju prej nekaj časa potisnjeni v ozadje, pa tudi vlaganja v dve ptujski osnovni šoli. Nosilec liste Štefan Čelan je poudaril predvsem uvrstitev proračunskih postavk za pomoč gospodarstvu in občanom, pripravljenost za blažitev prihajajočih socialnih stisk pa od svetnikov pričakuje tudi ob rebalansih, tudi na račun kakšne nenujne investicije. O tem, da bo zakon o finančni razbremenitvi občin vendarle tudi olajšal nekatera financiranja, je prepričan Janez Rožmarin, NSi. Nosilec liste Andrej Čuš je pozdravil vlaganja, tudi v športno infrastrukturo, izpostavil pa je po njegovem mnenju alarmantno stanje regijskega vodovoda, kar naj bi v prihodnje terjalo več pozornosti. Iz razprave je vidno, da se svetniki očitno zavedajo, da živijo v času, ko je potrebna plebiscitarna večina razuma in solidarnosti, je dejal Rajko Fajt, SDS. Gorazd Orešek, Lista za Ptuj, pa je izpostavil pripravljenost pogovora o umeščanju in urejanju lokacij za potencialne investitorje, tudi medobčinske poslovno-logistične cone, saj po njegovem mnenju to področje pomeni veliko priložnost za prihodnost. Predviden proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu je precejšen, skoraj sedem milijonov evrov. Občina bo najela 6,4 milijona posojila, glavnino denarja bo namenila za evropske projekte. Po besedah Gajškove je to tisto, kar naj bi v bodoče, upajo, zagotavljalo tudi višji standard in podlago za nadaljnji razvoj: "Seveda so te številke zelo visoke. Če pa pogledamo, da imamo za 15 milijonov evrov investicij in od tega šest milijonov kredita, pa razmerje tudi ni tako slabo."
Dežurna zobozdravstvena služba
Na predlog svetniških skupin pa tudi številnih občanov bo v prihodnjem letu na Ptuju znova zaživela dežurna zobozdravstvena služba. Ob tem je županja Nuška Gajšek izrazila zadovoljstvo s pripravljenostjo za sodelovanje vseh županov v Spodnjem Podravju: "Zato je znesek v občinskem proračunu bistveno nižji, kot smo sprva načrtovali. Torej bomo namesto 50 tisoč evrov zdaj iz proračuna občine zagotavljali za to dejavnost 15 tisoč evrov." Občine bodo dejavnost sofinancirale v višini 0,55 evra na prebivalca. Bojan Pahor, SD, pa je ob vzpostavitvi dežurne zobozdravstvene službe izpostavil še napore, ki jih vodstvo občine vlaga tudi v zagotovitev dežurne lekarniške službe, ki trenutno ni na voljo. Kot je pojasnila Gajškova, so Lekarne Ptuj pozvali k organiziranju dežurne službe, a so jim iz javnega zavoda odgovorili, da delujejo v skladu s priporočili ministrstva, pa tudi, da med zaposlenimi beležijo veliko odsotnosti z dela, zato izvedba tovrstne službe trenutno ni mogoča. "Mi bomo opravili še kak razgovor, a dejstvo je, da so pri tem avtonomni," doda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
