Kmetija Bezjak: Z bučnimi semeni med devetimi najboljšimi v državi

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
04.03.2020 15:34

Kmetija mladega prevzemnika Davida Bezjaka iz Cvetkovcev, kjer so se preusmerili v izdelavo bučnega olja, testenin in jedilnih semenk z okusi, se vse bolj uveljavlja v slovenski gastronomski ponudbi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Davidu Bezjaku pri delu pomaga celotna družina.  
Darja Lukman Žunec

David Bezjak, ki se zadnja leta kot mladi prevzemnik kmetije ukvarja predvsem z gojenjem buč in njihovo predelavo za olje in pražene jedilne semenke z dodanimi okusi, je kmetijo prevzel po dveh generacijah zelo uspešnih kmetovalcev. Nekoč so imeli več kot 15 hektarjev njiv, travnikov in gozda. Bezjak: "Prevzel sem kmetijo, ki ima odlično ravninsko lego na Ormoškem polju. V času mojega dedka Stanislava in očeta Stanka je bila naša kmetija tod ena največjih poljedelsko živinorejskih kmetij, znana pod imenom Peščova kmetija, ki je nudila delo okoliški ljudem. Oče je veljal za dobrega gospodarja, saj se je zagnano lotil tudi pridelave vrtnin na prostem, predvsem krompirja. Ko je leta 2003 umrl in po tem, ko je nekaj časa kmetijo vodila mama Branka Bezjak, smo se morali s sestro Matejo in bratom Stanislavom dogovoriti, kako naprej. "

Specializacija je nujna

Prevzel jo je David, kmetijo so zmanjšali na dobrih sedem hektarjev in leta 2014 se je odločil, da jo prevzame. Takrat je že bil diplomirani inženir strojništva in se je zaposlil kot konstruktor, zato se je usmeril predvsem v pridelavo buč in dopolnilno dejavnost: "Seveda sem moral obdržati kolobar s koruzo in žitaricami, a sem se odločil, da je zame najpomembnejša pridelava buč nehibridne sorte Gleisdorf. Ker je bila zaradi vremenskih sprememb letina slabša in surovina vse manj cenjena, sem se leta 2016 podal v dopolnilno dejavnost predelave surovine, da bi dosegel čim boljše učinke. Sprva sem jo predeloval samo v bučno olje, kasneje sem se lotil še praženja jedilnih semenk."

Promocija Ormoža

Vesel je, da so se pridružili zadrugi Dobrina in kolektivni blagovni znamki Jeruzalem Slovenija: "Dobro se je prijela, meni pa so pomagali, da vem, s čim in kje sem lahko konkurenčen. Zamisli za embalažo in etikete sem zasnoval sam in ti certifikati mi veliko pomenijo. Brez spodbud Anite Bolčevič in Andreje Brglez za promocijo te znamke ne bi bil tako uspešen. Vsi se trudimo, da v Ormož z okolico privabimo čim več turistov, saj imajo tod kaj videti, mi pa jim imamo kaj ponuditi."
Daleč največji premik Davidu Bezjaku pomeni, da je lani za jedilne bučne semenke s soljo in bučnim oljem prišel v izbor najboljših devetih gastronomskih kulinaričnih spominkov po izboru Turistične zveze Slovenije: "Za ta izdelek sem naredil mnogo poskusov. Veliko sem se sam naučil, zato sem na to priznanje res zelo ponosen. Z njim sem še bolje sprejet pri ponudbi v restavracijah in hotelih, saj znajo ceniti zdravo pridelavo in predelavo bučnih semen in dejstvo, da vse počnemo ročno in ne industrijsko. Pridelek shranjujemo v papirnatih vrečah in ne delamo na zalogo, temveč sproti po naročilu. Cilj je, da jedilne bučne semenke čim bolj uveljavimo kot kulinarični dodatek ali zdrav prigrizek. V prestižnih restavracijah ga že zdaj uporabljajo kot dodatek sladicam, solatam in sladoledu. Tu vidimo svojo priložnost." Seveda s priznanimi izdelki lahko dosežejo tudi boljše cene. David Bezjak: "Ko dobiš priznanja in že imaš rezultate, se moraš sam dovolj ceniti, odraz dobrega dela je tudi primerna cena. "

David Bezjak je ponosen na številna priznanja za olje in jedilna bučna semena z okusi. 
Darja Lukman Žunec

Več časa za trženje

Med njegovimi cilji so spletna prodaja in ureditev večjih prostorov za degustacije. Nekoč bi rad sam imel lastno stiskalnico olja in pražarnico v nekoliko večjem obsegu, da bi lahko živel do tega: "Znanje prenašam tudi na svoja otroka, saj mi sedemletna hčerka Vita in petletni sin Staš rada pomagata. Če bom imel pomoč, se bom lahko še bolj posvetil promoviranju in trženju naših izdelkov."​ ​Povezal se je s čebelarstvom Petra Marina in dopolnil dejavnost, da lahko promovira in prodaja tudi izdelke drugih kmetij iz svojega okolja. Poudarja, da ni nikoli zaprosil za sofinanciranje iz virov EU ali države: "S tem so prevelike obveznosti, hkrati pa so tudi za manjše vložke kontrole porabe glede na koristi prezahtevne."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta