Kmetija Kumer v Trgovišču: Pod znakom rumene pikapolonice

Zvonka in Vekoslav Kumer iz Trgovišča sta pred tremi desetletji orala ledino sodobne pridelave zelenjave na Ptujskem polju. Čeprav sta obdelovala le od pet do sedem hektarjev njiv, jima je to omogočilo preživetje petčlanske družine, hkrati pa tudi nenehen tehnološki razvoj pridelave zelenjave. Kot se spominja Zvonka Kumer, sta nekaj pred 90. letom prejšnjega stoletja uvidela, da bosta s prihodki od mlečne prireje le težko omogočila študij svojim otrokom Darji, Igorju in Slavku.

​Prodala krave in kupila semena

Zvonka Kumer: "Korajžna sva bila - če zdaj gledam nazaj -, ko sva prodala vseh deset krav molznic in se z izkupičkom podala v Ljubljano, v podružnico podjetja Agrocasol, kjer sva pri njihovi blagajni kupila za veliko škatlo semen in se lotila vzgoje zelenjave. Najprej pod milim nebom, in ko se je vključil še sin Igor, smo se lotili še postavitve prvih steklenjakov."
V najboljših časih so pridelali tudi po sto ton zelja, ki so ga tudi sami kisali. Ob tem so na začetku pridelovali tudi veliko rdeče pese, zgodnjega krompirja in čebule ter peteršilja. Zdaj pridelujejo kar 25 vrst zelenjave, večino v rastlinjakih. Sami vzgajajo sadike, vse presežke prihodkov pa vlagajo v opremo, stroje, hladilnico in samopostrežno trgovinico. Še danes sta za nasvete pri obdelavi zelenjave in postavitvi rastlinjakov hvaležna primorski družini Čebron iz Volčje Drage in podjetju Franko ter za pomoč pri uvajanju namakalnega sistema podjetju Agrostroj.

Cenijo kakovostno in zdravo

​Sprva so sodelovali z grosisti, pripoveduje Vekoslav, ki je skrbel predvsem za dostavo pridelkov do trgovin in tržnic, kasneje so vozili tudi v šole. "Moje prve stranke so bili zaposleni v ormoškem zdravstvenem domu, kamor sem vsak petek dostavila zelenjavo, in to počnem že 22 let," se rada spomni Zvonka. Glede cen se ne pritožujeta in pravita, da ljudje cenijo kakovostno in zdravo zelenjavo in so jo pripravljeni tudi dobro plačati. Največ sta se naučila od strokovnjakinj dr. Martine Bavec in Dragice Zadravec, ki sta vedno pomagali predvsem pri uvajanju integrirane pridelave, ki je označena z znakom rumene pikapolonice. Vekoslav je bil nekaj časa tudi predsednik slovenskega združenja za to pridelavo. Ponosen je, da sta se med prvimi v Sloveniji odločila za integrirano pridelavo, torej brez kemičnih pripravkov in z uporabo bioloških. Kumrovi ne uporabljajo herbicidov, saj zelenjavo obdelujejo ročno oziroma z vrtnarskimi stroji.

Od obljub se ne da živeti

Vključila sta se v kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija.
"Najprej zaradi radovednosti in povabila vodje projekta Anite Bolčevič. Pripravila sem iz vrbe pleteno košaro, napolnjeno s sezonsko zelenjavo," razloži Zvonka. In ocenjevalec dr. Janez Bogataj jo je visoko dvignil in vzkliknil: "Tako košaro pa bi tudi jaz kupil."
Vekoslav je precej kritičen do slovenske kmetijske politike: "Še vedno je precej indiferentna do vprašanja samooskrbe. Supermarketi s pridelki iz tujine niso rešitev. Samooskrba je pod vsako dopustno mejo tudi pri zelenjavi. Od obljub, da bomo pridelovali zelenjavo za vrtce, šole, domove ostarelih in druge ustanove, se ne da živeti. Liberalizacija trgovine ni dobra, še posebno za majhne države."
Kmetija gosti ekskurzije dijakov kmetijski šol pa tudi izletnikov. Ponosna sta še na svojo samopostrežno, ki deluje že 20 let. "​Vrata trgovine so vedno odprta, police založene s svežimi pridelki, na mizi je tehtnica in na steni cenik. V njej sploh ni prodajalca. Ljudje so navajeni, da plačajo kar v skrinjico ali zapišejo v zvezek. Še nikoli ni kdo česa vzel, ne da bi plačal," pravita zakonca Kumer.