Darja Lukman Žunec
Na območju kmetijske svetovalne službe pod okriljem ormoške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je okoli 1500 kmetij, ki dajejo vloge za subvencije. Kar 82 jih ima poleg osnovne dejavnosti tudi dopolnilne in letos jih bo predvidoma nastalo še kakih 15. Hinka Hržič, svetovalka za dopolnilne dejavnosti in kmečko družino v Ormožu že več kot trideset let, pravi, da do dovoljenj za te dejavnosti na kmetiji sploh ni enostavno priti, saj postopek traja vsaj eno leto: "Veliko je bilo v prejšnjem desetletju nejasnosti v zakonodaji, predvsem za urejanje prostorov za predelavo mleka in mesa, zato je šele zadnja leta teh dejavnosti na Ormoškem nekoliko več.
Kot multipraktiki
Kot pravi Hržičeva, so svetovalke za dopolnilne dejavnosti neke vrste multipraktiki, saj kmetijam pomagajo pri odločanju za dopolnilne dejavnosti, urejanju vseh mogočih papirjev in dokazil, prav tako pa pomagajo s strokovnim in splošnim izobraževanjem predvsem kmečkih žensk.
Največjo težavo vidi v zelo zapleteni dokumentaciji za dopolnilne dejavnosti: "V zadnjih letih lahko ocenim, da se je ta le še zakomplicirala. Vse več je različnih evidenc, higienskih normativov HACCP, ki so zelo zahtevni. Tudi izdaja računov za prodajo in storitve je zelo zapletena. Tu sem tudi že sama osebno kmetijskim ministrom in ministrici doslej večkrat predlagala, naj vendar poenostavijo stvari. Dobro bi bilo uporabiti avstrijske izkušnje, tam dopolnilne dejavnosti plačujejo pavšalne zneske in odpade vse obremenjevanje z izdajanjem potrdil oziroma računov. Mogoče bomo dočakali to, za kar si tudi KGZ ves čas prizadeva - da bo določen pavšal."
Hržičeva opaža, da je veliko interesa za nove dopolnilne dejavnosti predvsem med mladimi prevzemniki kmetij in nasploh mlajšimi, ki bi radi osnovni pridelavi dodali še predelavo: "Za predelavo se vse bolj odločajo tudi zato, ker so cene osnovnih kmetijskih pridelkov že nekaj časa precej nizke ali so zanje celo veljale kvote. Pšenica, mleko in meso so dosegali slabe cene in edina rešitve je, da se lotiš njihove predelave, da imaš neko dodano vrednost in stabilnejši obstoj kmetije.
Nihče sicer s temi dejavnostmi ne obogati, saj je treba tudi več delati, a mladi, ki prihajajo po nasvete, so zelo zagnani in jim rada svetujem, naj se teh dejavnosti tudi lotijo. Res so malo presenečeni ali celo potrti, ko jim povem, kaj vse bodo morali predložiti in upoštevati. A na srečo se s tem nekateri spopadejo zelo pogumno in požrtvovalno."
Pomembni znaki kakovosti
Kmetom pomaga pri pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije, saj je tudi sama v svetovalni komisiji. Pripravlja veliko izobraževanj, tako splošnih kot bolj specializiranih za posamezne dejavnosti. Hržičeva kmetijam pomaga še s svetovanji za prijavo na razpise države in EU, tako za vlaganja v osnovno kmetijsko dejavnost kot tudi za dopolnilne dejavnosti, kjer je po njeni oceni premalo spodbud za turistične kmetije. Nasploh je tudi pri teh razpisih preveč nepotrebne papirologije. Pomembno za kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi je, da se odločajo za sodelovanje na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kjer jim svetujejo in katere znaki kakovosti so med potrošniki že dobili pomembno veljavo.
Označbe ob cesti
Hržičeva je orala ledino s spodbujanjem ormoške občine, da ob glavnih cestah uredi usmerjevalne table do kmetij z vinogradništvom ali dopolnilno dejavnostjo. Kakih pet let je trajalo, da so jih postavili. Ker nastajajo vedno nove, bodo dodatne table uredili v prihodnjih dveh letih.
82
kmetij na Ormoškem ima tudi dopolnilno dejavnost
