Nekatere kmetije že leta prodajajo svoje izdelke na domačem dvorišču. Tudi tako, da imajo s kupci dogovorjeno, kdaj lahko pridejo v prostore njihovih trgovinic ali skladišč in si vzamejo, kar želijo, ter poravnajo z denarjem v skrinjico. Zadnje čase prodajajo tudi brez vnaprejšnjega dogovora. Kupec enostavno pride v prodajalno, pogleda cenik in sam plača za to, kar si je vzel. Torej prodajalcu ni treba biti ves čas prisoten, da bi plačilo neposredno prevzel ali nadzoroval.
Še raje ima živ stik
Slavica Strelec, svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetijah pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ), pravi, da bi takega načina prodaje moralo biti čim več. Vesela je vsake kmetije, ki se odloči za to: "To zelo podpiram in pomagam vsaki sodobni obliki prodaje s kmetij ali preko brezstičnih kotičkov, hišic, trgovinic, prav tako preko mlekomatov in drugih avtomatov. Spomnim se, da smo se včasih na ekskurzijah, ko smo to videli samo v Švici, vsi čudili, kako je mogoče, da so kupci tako pošteni oziroma da jim kmetje sploh zaupajo. Morda smo takrat podvomili, ali bi kaj takega pri nas delovalo. Zdaj, še posebno v času epidemije covida-19, spoznavamo, da taka prodaja cveti. Nekateri, ki so to pričeli že pred desetletji, slabih izkušenj ob tem sploh nimajo."
Včasih so naši kmetje in kupci to lahko videli le v Švici
Med tistimi, ki imajo takšen način brezstične prodaje že dalj časa, je ekološka sadjarska kmetija Renata Kocbeka iz Voličine. Kocbek: "Meni tak način, da kupec sam pride po blago in plača na za to dogovorjenem mestu, zelo ustreza. S kupci imam v sedmih letih same dobre izkušnje. Večinoma na tak način prodajam jabolka in krompir. Kupci me pokličejo, in če me ni doma, jim pripravim blago iz svoje hladilnice in jim povem, kje jih čaka in kam naj dajo denar. Po navadi pridejo po naročeno zjutraj ali ko se vračajo iz služb in z opravkov. Ker že dolgo delam tako, lahko ocenim, da gre kupcem popolnoma zaupati. Imam pa tudi srečo, da sem blizu glavne ceste in jim ni težko priti do nas." Vendar Kocbek poudari, da če je le doma, svoje stranke veliko raje sreča v živo in jim rad postreže.
Že dve desetletji
Pridelovalka zelenjave Zvonka Kumer: "Prodajo brez stika s kupcem, torej na zaupanje, imamo že dobro utečeno, saj smo jo pričeli pred dvema desetletjema. Ljudje vstopajo v hiško, kjer so police vedno založene z zelenjavo iz pokritih rastlinjakov. Imamo poličko, na kateri je tehtnica, na steni cenik in skrinjico, v katero kupci sporočijo, kaj so kupili, in vanjo dajo denar. Res se nam še nikoli ni zgodilo, da kdo česa ne bi plačal, z nekaterimi se zmenimo, da večje količine potegnemo skupaj in jih plačajo naknadno."
V Večeru smo že poročali o kmetiji Merčnik, ki se je v času epidemije odločila za prodajo svojih pridelkov in izdelkov v prodajni hišici v Benediktu, ta se je prav tako dobro prijela.
Najbolje gredo jajčka
Za podobno hiško, v kateri prodajata predvsem jajca, zelenjavo in orehe, sta se pred dobrim mesecem odločila tudi Jožica Kocbek in njen sin Matej iz Voličine. V hišici sredi Voličine najbolje prodajajo predvsem jajca, saj imajo prosto rejo kokoši nesnic. Zelo dobro kaže tudi prodaji zelenjave in orehov kot skoraj vsega, kar pridelajo na kmetiji. Kocbekova: "Za zelenjavo, predvsem denimo regrat in solate, je že treba poklicati vnaprej in jo potem lahko prevzamejo brezstično v naši hiški. Nenaročenih količin sezonske zelenjave ne dajemo na zalogo, ker je škoda, da bi propadla, saj ne zdrži dolgo. Medtem so trajnejši pridelki ves čas na razpolago v hišici in jajčka v hladilniku. S kupci imamo glede poštenosti pri plačilih samo dobre izkušnje."
Posebno zidano hiško ob svojih rastlinjakih in domačiji v Trgovišču sta že pred dvema desetletjema uredila ena prvih večjih pridelovalcev integrirane zelenjave na Ptujskem polju Zvonka in Vekoslav Kumer. V hišici, ki stoji ob glavni cesti Ptuj-Ormož, sproti obnavljata zaloge vseh vrst zelenjave, predvsem solatnic, radiča, čebule, krompirja in korenja. Odprta je ves dan in vse dni v tednu. Že leta taka prodaja poteka na zaupanje in Kumrova sta vesela, da je tako, saj ob vsem delu in prodaji na lokalnih tržnicah nimata toliko časa, da bi kateri od njiju ves dan dežural v trgovinici.