Damijan Toplak
Ste vedeli, da naj bi po nekaterih ugibanjih v reki Dravi od njenega izvira do izliva v reko Donavo bilo okrog 17 ton zlata, in da so najprimernejše območje za njegovo iskanje prav širša okolica Starš in Zlatoličja. Seveda pa je to opravilo mukotrpno, in izpiralec zlata Alan Prater, po rodu sicer Korošec, priznava, da se od tega dela ne da (pre)živeti. V času Marije Terezije in Avstro-Ogrske morda, danes pa, ko za gram zlata dobite približno 60 evrov, zanj pa morate iz Drave izprati več tisoč zlatih lusk, pa nikakor od svoje zlate najdbe ne bi mogli živeti. V letih 1907 in 1908 naj bi bilo sicer na Dravi zlato izpiralo okrog 200 izpiralcev, predvsem ob izviru reke, kjer naj bi bili tudi večji kosi zlata.
Tod doma bogata kulinarika
Je pa to lahko zanimiv turistični produkt, meni Aleksander Furek, starški občinski svetnik in predsednik Krajevne skupnosti Zlatoličje, ki pa ga bodo skušali še dodelati, da bo v prihodnje zanimiv za več turistov, kar bi tudi pokrilo njihove stroške, saj je za samo izvedbo potrebnih blizu deset posameznikov, ki jih je seveda treba nekako plačati in nagraditi, da je projekt dovolj celovit. Potem lahko celotna plovba z rafti, pa temeljito izpiranje zlata iz reke Drave in na koncu klasična dravskopoljska pojedina trajajo po štiri ure in več, s čimer si lahko popotnik dodobra zapolni svoje popoldne, in so lahko primerne za različne team buildinge, po katerih povprašujejo v podjetjih, javnih zavodih in drugih delovnih organizacijah.
Obstajata dve izročili o izvoru imena vasi Zlatoličje. Po prvem je vas dobila ime prav po izpiranju zlata iz reke Drave (Goldarn), po drugem po zlatem koruznem ličju. V srednjem veku je bila to ena najbogatejših vasi v celotni Dravski dolini. Danes je po površini in z okrog tisoč prebivalci tudi največja vas v občini Starše. V vasi in v njeni okolici je "doma" bogata kulinarika, kar lahko potrdimo iz prve roke ob pokušanju suhomesnatih, mlečnih, bučnih, pekovskih, medenih in še kakšnih dobrot, ki so jih pripravile pridne roke iz kmetij Golob, Selinšek, Šolar, Lovrec in Pal.
Zlato preživljanje prostega časa
Postajajo vse bolj poznani po raftingu, in pa seveda po izpiranju zlata. Pri zadnjem obstajata dva načina iskanja. Prvi je, da se z lopato na "presejalnico" nanese gramoz in se ta spira z vodo, potem pa naj bi se zlato oziroma njegove luske nabirale na presajalnice, saj je precej težje od peska in kamenja. To je bolj zastarel in manj učinkovit način izpiranja zlata, nam priznavajo izkušeni obrtniki tega posla. Zato je novejši način, da v posebne krožnike nanesete gramoz in potem s posebnim načinom "mešanja vode" iz njega izločite zlate luske. Potem te s posebnimi pipetami poberete, in ko se ga nabere dovolj, ga zlatarji preoblikujejo v večje kose. So pa zlatarji že večkrat potrdili avtentičnost dravskega zlata, tako da ni dvoma, da gre za pravo zlato. Še največja težava je v dolgotrajnosti zbiranja teh majhnih zlatih lusk, da bi lahko bil posel ekonomsko upravičen in zanimiv. Kot sprostitev in druženje v naravi ob in v reki Dravi pa je izpiranje dravskega zlata lahko pravcata zlata dejavnost za preživljanje prostega časa, še posebno, če v njo vključimo Dravsko kolesarsko pot, ki poteka tudi skozi občino Starše.
