S študijsko turo za novinarje je Regijska razvojna agencija (RRA) Podravje Maribor nedavno predstavila vmesne rezultate projekta Naša Drava, ki naj bi se iztekel prihodnje leto. V projektu sodeluje 45 partnerjev iz Slovenije in Hrvaške, ki so reko Dravo prepoznali kot priložnost za različne oblike razvoja območja, od športno-turistične in kulturne ponudbe na reki do naravovarstvenega turizma. Vodilni partner projekta je Lokalna akcijska skupina (LAS) Bogastvo podeželja, ki obsega osrednji del Slovenskih goric ter Dravsko in Ptujsko polje. Ob njem v projektu sodelujejo še LAS Lastovica, TOTI LAS, LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Haloze, LAS UE Ormož, LAS Drava, LAS Mislinjske in Dravske doline iz Slovenije ter LAG Međimurski doli i bregi in LAG Drava Mura iz Hrvaške.
Na Ravnem polju od izpiranja zlata do letalskega centra
Celodnevna tura se je začela s spustom s čolni po Dravi na območju Zlatoličja. Z zelenjem poraslo nabrežje Drave smo opazovali z dveh gumijastih raftov, čeprav si ponudniki tega doživetja, združeni v projektu Zlata Drava, želijo nabaviti izvirne lesene rance, s kakršnimi so nekoč po reki pluli tudi izpiralci zlata. Njihova zgodba je navdihnila doživetje, po katerem je ves projekt dobil ime: obiskovalci lahko na nabrežju Drave spoznajo tradicijo izpiranja dravskega proda in iskanja zlata, s čimer so se v teh krajih menda ukvarjali že Kelti in Rimljani. Prebivalci so prepričani, da od tod izhaja tudi ime kraja Zlatoličje. V prejšnjem stoletju so bili znani izpiralci iz Međimurja, ki so sem prihajali prodajat svoje izdelke, od tod pa so vozili les in zlato. Danes je dravskega zlata bolj malo, a vendarle še dovolj za pristno doživetje – le komu se ne zasvetijo oči, ko med peskom v izpiralniku zagleda drobno, desetinko milimetra veliko lesketajočo se luskico. Kar sedem do osem tisoč luskic je potrebnih za en sam gram zlata, toda veliko manj za dobro voljo in nasmeh na obrazih obiskovalcev. "Nagovarjamo različne skupine ljudi, izpiranje zlata je zanimivo za šolarje, društva, upokojence, team buildinge. Povežemo ga še z ogledom Letalskega centra v Skokah z vinsko degustacijo na letalu, rimskih gomil v Miklavžu z rimskim zajtrkom, obiskom kmetij na našem območju, tukaj sta še karting center na Hajdini in Green Lake Kidričevo. Vse našteto je združeno v destinaciji Ravno polje, v kateri se je povezalo več občin in turističnih društev v njih. Skupaj s ponudniki želimo pokazati, da je Dravsko polje turistično zanimivo, v petih letih bi se radi uvrstili med deset najboljših destinacij v Sloveniji," pravi Aleksander Furek iz projekta Zlata Drava.
V petih letih bi se na Ravnem polju radi uvrstili med deset najboljših destinacij
v Sloveniji
Da so lahko v okviru projekta Zlata Drava sploh ponudili turistično doživetje, so se udeležili strokovnih delavnic, kako oblikovati in prodajati turistični produkt. Toda ponudniki so bili sprva nezaupljivi, saj niso bili navajeni na nove trende v turizmu – butično ponudbo, individualna doživetja in podobno. "Nato smo se začeli pojavljati na sejmih, ustvarili smo internetno stran in zanimanje za nas je naraslo. Zdaj so zadovoljni tudi na sodelujočih kmetijah, ki sodelujejo pri pogostitvah, saj obiskovalci pri njih vedno tudi kaj kupijo," razlaga Furek.
Navezava na Dravsko kolesarsko pot
Zlata Drava je le eno od doživetij, katerih hrbtenica je projekt Dravska kolesarska pot oziroma Drava Bike pod okriljem RRA Podravje Maribor. V projekt je vključenih 86 ponudnikov, pretežno z gostinsko dejavnostjo, a tudi z doživetji, ki vabijo k preživljanju časa ob in na Dravi. Poleg kolesarjenja je mogoče veslati v kajaku, supati, si ogledati muzeje in gradove in še kaj. Na študijski turi smo se denimo ustavili v gradu Ormož, ki je del Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, v njem pa si je mogoče ogledati stalno zbirko. Kot je povedala Simona Kosi z Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož, so partnerji v projektu Naša Drava dobili možnost in sredstva za oblikovanje turističnih produktov, ki jih bodo v prihodnje začeli ponujati najprej domačim gostom, nato pa še tujim. V Ormožu tako na primer načrtujejo jezdenje konj in spuste po Dravi.
Tudi Cirkulane ležijo dovolj blizu Drave, da se tamkajšnji letos odprti Park dediščine prišteva med doživetja, zanimiva za obiskovalce Dravske kolesarske poti. V sodelovanju z občinama Zavrč in Gorišnica so v Cirkulanah postavili na ogled starodobno kmečko hišo s črno kuhinjo in gospodarskim poslopjem, ki so jo našli v naselju Gruškovec, na hribovitem in slabo dostopnem terenu. Prestavljena na ravnino in dograjena z elementi, enakimi izvornim, predstavlja življenje v Halozah med prvo in drugo svetovno vojno. "Vse modernizacije smo naredili po navodilih zavoda za varstvo kulturne dediščine, brez elementov, ki v tak objekt ne sodijo," je pojasnila Sonja Golc iz Društva za oživitev gradu Borl, v katerem si skupaj z drugimi partnerji iz LAS Haloze zelo želijo, da bi park zaživel. "Veselimo se sodelovanja v projektu Naša Drava, saj ugotavljamo, da le povezovanje občin, razvojnih institucij in samih ponudnikov povečuje možnosti, da pritegnemo obiskovalce v naše kraje." Da bi obiskovalci pri njih tudi ostali, si v Cirkulanah zelo prizadevajo tudi za več prenočitvenih objektov, ki jih zdaj ni dovolj.
