Kurentovanje na Ptuju: Kako bodo kurenti letos opravili svoje poslanstvo?

Hojka Berlič
15.01.2021 06:20
Letošnje 61. Kurentovanje bo od 2. do 16. februarja potekalo le virtualno.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prizorov, ki na Ptuj ob pustu običajno privabijo tisoče ljudi, letos ne bo. Foto: Igor NAPAST
Igor Napast

Le še dobrega pol meseca nas loči od začetka petega letnega časa, kakor na Ptuju tudi radi imenujejo pustno obdobje. Že 2. februarja se namreč s kurentovim oziroma korantovim skokom simbolično začne 61. Kurentovanje. Kot poudarjajo organizatorji, tudi letos nadaljujejo poslanstvo festivala, a, kot še toliko drugih stvari v zadnjem letu, v prilagojeni obliki, na svetovnem spletu.

Kurentovanje bo tako potekalo pod sloganom Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine. Organizatorji izpostavljajo, da je namreč letos še posebno pomembno, da ohranijo pozitiven spomin na pretekla leta in v skrbi za zdravje vseh upoštevajo ukrepe ter omogočijo spremljanje prijetnih spominov preko spleta. S ciljem, da se v letu 2022 vsi ponovno srečajo na ptujskih ulicah. "Čeprav se srce Kurentovanja skriva v živem doživljanju dediščine in sproščenem druženju, bomo poskrbeli, da bodo tudi ptujske ulice v slikovni in zvočni podobi sprehajalcem pričarale karnevalsko vzdušje," so ob tem sporočili s ptujskega zavoda za turizem.

"Mesto bo pustno okrašeno, enako kot lani. Izobesili bomo zastave v mestu in na mostu, prazne izložbe bomo polepili s plakati kurentov, v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ptuj bomo polepili tudi plakatna mesta. Prevladovale bodo podobe kurentov in tradicionalnih pustnih likov. Želja je tudi, da bi iz zvočnikov v mestu odmevali kurentovi zvonci. A o tem se še dogovarjamo," o pustni podobi mesta pravi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec.

V družinskem krogu?

Kot poudarja generalni sekretar Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) in dolgoletni predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja Branko Brumen, vztrajajo pri tem, da Kurentovanja ne bodo odpovedali, saj želijo nadaljevati tradicijo, ohraniti kontinuiteto. Le izvedli ga bodo na način, prilagojen epidemiološki situaciji in omejitvam, se pravi pretežno v digitalni obliki. Brumen ob tem sicer ne izključuje niti izvajanja pustnega izročila v omejenem obsegu in ob spoštovanju ukrepov za zajezitev epidemije: "Ker imajo kurenti masko oziroma kapo, verjamem, da bo v omejenem številu ob primerni razdalji in ostalem v avtohtonem delu, ki je ne nazadnje tudi vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, z obhodi v manjših skupinah kurent vendarle tudi letos širil svoje poslanstvo. Pač to ne bo v organiziranih oblikah povork in predstavitev. Mislim, da bo to mogoče in da bodo skupine to tudi naredile. Da se bo v tistem res avtohtonem delu tradicija obhodov razmeram primerno tudi v tem letu na neki način udejanjila."

Kurentovanje bo letos le na spletu, ni pa izključeno, da posamezni kurenti vendarle ne bodo opravili obhodov. Foto: Robert BALEN
Robert Balen

Pri tem, poudarja Brumen, bodo izključno posamezniki nosili odgovornost za to, da bo vse potekalo v skladu s pogoji za zajezitev okužbe z novim koronavirusom. Pri Kurentovanju gre vendarle tudi za etnografsko poslanstvo, meni Brumen: "Poslanstvo odganjanja zla in slabega, kar korona zagotovo je. Prinašanje sreče, zadovoljstva. Zato bomo na ta prilagojeni način vendarle poskušali to poslanstvo ohraniti. Verjamem pa, da bodo tudi skupine odgovorne in bodo to avtohtono pustno obredje obhodov kurentov v času med svečnico in pepelnico opravile v prilagojeni obliki."

Da epidemija vendarle ne bo čisto ustavila stoletja starega poslanstva kurentov, je prepričan tudi Uroš Cajnko, predsednik Korantov Rogoznica: "Res pa je, da bomo morali upoštevati omejitve. Verjetno bodo obhodi potekali v manjših skupinah, v družinskem krogu. Kurenti pa bodo obiskovali domače hiše." Kot je še povedal, so sicer vsi člani njihovega društva iz ptujske občine, tako da vprašanje prehajanja občinskih meja zanje ni taka težava. Vsa društva, pravi Cajnko, tudi budno spremljajo, kakšni vladni ukrepi bodo veljali v prihodnje.

Maske bodo prihranili

Že konec poletja pa so se na pustni čas začele pripravljati številne karnevalske skupine, predvsem iz okolice Ptuja. "Letos nas je v skupini 49, kar je nekoliko manj kot pretekla leta. Izdelovanje poteka. Maske bodo kmalu končane. Verjetno pa jih bomo lahko uporabili šele prihodnje leto. Malo smo razočarani, a tako pač je. Posamične maske pa zagotovo bodo, saj ima vsak možnost, da se obleče, pokaže," pravi na martinovo imenovani princ karnevala Hinko Šoštarič iz Sodincev oziroma vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall.

Nove maske bodo, tako upajo, morda le imeli priložnost preizkusiti vsaj poleti, na gostovanjih v Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem. "Sam pa imam kot princ karnevala tokrat najtežjo nalogo, saj bi moral nekaj promovirati, pa ne morem. Ljudi moram odvračati od druženja, kar je prav nasprotna naloga od običajne. Težko je, saj niti ne vem, kako naj se obnašam," pa se skuša v svojo nenavadno letošnjo vlogo vživeti princ karnevala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta