Da je v času, ko se je pogovarjal s Ptujčani, ki so nasprotovali napovedani sečnji katalp na mestni tržnici, vedel, da bodo te padle, je na Večerovem soočenju kandidatov za župane razkril Gorazd Orešek, Lista za Ptuj, ki se je z odstranitvijo tudi strinjal: "Z zagotovilom, da bomo na tržnici po prenovi posadili še več mladih dreves." Stavi na dovolj podjetne občane, ki bodo v obnovi mesta, ki sega vse tja do dravskega obrežja, prepoznali izzive in priložnosti. Eno takih so, tako Rajko Fajt, SDS, uresničili z obnovo stare vojašnice, kamor se je, med drugim, preselila Elektro in računalniška šola, kjer je ravnatelj; prihodnost Ptuja vidi v povezavi z okoljem.
Večerovemu soočenju sledijo še objave javnomnenjskih anket za mestne občine SV dela Slovenije, torej tudi za Ptuj. Spremljajte Večer tudi v prihodnjem tednu, ki bo še pred volitvami nakazal, kateri kandidati so najbolj prepričali.
Razvoj mesta ni (nikdar) naključen
Večerovo soočenje je razkrilo še, da obnovo ptujske tržnice, ki po mnogih peripetijah z izborom izvajalca del zdaj že poteka, podpirajo vsi, a so pogledi na samo dejanje še vedno različni. Tako Štefan Čelan, Lista župana dr. Štefana Čelana, napoveduje, da bo, če se bo v mestno hišo vrnil kot ponovno izvoljeni župan, najprej preveril finančno plat projekta, sam pa je tudi prepričan, da je treba pod tržnico zgraditi parkirno hišo. Nuška Gajšek, SD: "Mestni avtobusni promet moramo, če hočemo v mestu manj avtomobilov, speljati v vse četrtne skupnosti in poskrbeti za varne šolske poti." Robertu Križaniču, Stranka mladih - Zeleni Evrope, se zdi zapora prometa v tem trenutku nerealna, na vprašanje, kaj je njegov zavod Povod naredil za Ptuj, pa odgovarja, da mesto za sodelovanje z njimi ni pokazalo zanimanja. Mestne oživitve v popolni zapori mesta ne vidi niti Janez Rožmarin, NSi: "Gradnja cest in pločnikov pa kolesarskih poti in druge infrastrukture je naša obveza kakor tudi oživitev grajskega kompleksa Turnišče." Andrej Čuš, Lista Andreja Čuša, stavi na sodelovanje: "Šestnajst let že naš Ptuj stagnira. Zadnji čas je, da kaj naredimo." V prvem delu soočenja, ko so županski kandidati novinarki Hojki Berlič odgovarjali, zakaj so prav oni primerni za župana Ptuja, je Dejan Dokl, SMC, spomnil na svoje delo v ptujskem domu upokojencev: "Tako uspešno, kot smo takrat vodili dom, je mogoče voditi tudi občino." Igor Majnik, ki je odraščal na ulicah starega Ptuja, je prepričan, da "mesta ne moremo kar zapreti, pač pa je treba vanj povabiti ljudi in poskrbeti, da se kaj dogaja. Ptuj mora postati muzej v malem."
Črni scenarij za Perutnino?
Kandidate smo povprašali tudi o njihovem pogledu na vlogo Perutnine (PP) in kaj menijo o napovedanem ukrajinskem prevzemu. Čelan je odgovoril: "Zavedati se moramo, da PP daje kruh posredno deset tisoč ljudem. Če se bo zgodilo, kar se napoveduje, lahko pričakujemo, da bo ukrajinski kupec na trg EU plasiral svoje presežne proizvode v vrečkah Perutnine Ptuj. To je grozno za državo in naše mesto. Zato apeliram na vse državne ustanove in PP, naj pogajanja raje nadaljujejo s francoskim partnerjem." Križanič meni, da je vloga Perutnine v lokalni skupnosti kontroverzna: "Je hkrati glavni nosilec razvoja, večini prebivalstva daje službe, omogoča obdelavo zemlje in čim večjo samooskrbo. Če si njen delničar, si srečen, če si menedžer, si lahko zelo zadovoljen, če pa delaš za minimalca, seveda ne moreš biti zadovoljen." Glede ukrajinskega prevzema pa: "Sem zelo v skrbeh, zato mora v te procese poseči lokalna politika skupaj z državno, in to takoj." Za Oreška je PP "velik socialni partner občine in občani bi vsekakor morali dobiti več kot le minimalne plače". Kot župan si želi vzpostaviti dialog: "Že doslej sem bil večkrat v stiku z njenim vodstvom, zdaj pa je treba pridobiti od vodstva relevantne informacije o prevzemu."
Igor Majnik o sporu z nekdanjim direktorjem Perutnine in zdajšnjim županom: "Prepričan sem, da Ptujčani na neki način odobravajo moja dejanja."
Janez Rožmarin: "Največji vinski sod skrivamo pred javnostjo, pa je v njem mogoče posedeti in kaj spiti."
Gorazd Orešek: "Ni na županu, da odpira trgovine!"
Štefan Čelan: "Če bi živeli sredi mesta kot jaz, potem bi razumeli, zakaj potrebujemo garažno hišo."
Robert Križanič: "Ptuj bi lahko bil živi muzej. Narediti je treba kulturno turistično transverzalo po mestu."
Andrej Čuš: "V prenovo starega mestnega jedra je treba vključiti mladinsko hišo."
Nuška Gajšek: "Potrebujemo odbor za mestni marketing."
Dejan Dokl: "Spremeniti bo treba mestne odloke, ki zavirajo razvoj."
Rajko Fajt: "Najbolj bolijo kritike, češ, v mestu se nič ne dogaja."
Na kaj je sploh mogoče vplivati
Fajt je ocenil, da župan in mestni svetniki neposrednega vpliva na poslovne in strateške odločitve vodstva podjetja nimajo: "Lahko vplivamo na njihov vpliv na okolje in poseganje v prostor. Prevzema Ukrajincev ne odobravam, vendar lokalna skupnost ni imela vpliva že pri prevzemu s strani Sija, ko so Perutnino še vodili Ptujčani, in težko, da bi ga imeli zdaj."
Dokl meni, da bi ob najbolj črnem scenariju, torej selitvi in ukinjanju proizvodnje PP na ptujski lokaciji, morali "biti v mestu pripravljeni tako, da bi imeli na razpolago veliko zemljišč za nove naložbe, in že zdaj iskati nove priložnosti, da jih privabijo na Ptuj". Vendar je treba črni scenarij, še doda Dokl, "v vsakem primeru ustaviti z vsemi mogočimi sredstvi". Čuš je prav tako zaskrbljen nad dogajanjem: "Najbolj hudo je, da ljudje, ki pridno delajo, doživljajo velike stiske. Pred kratkim so odpustili sto delavk in jih nadomestili z drugimi. Lokalna skupnost mora biti glasna in državi pošiljati jasna sporočila glede pravic zaposlenih. Tukaj mora lokalna politika vsekakor stopiti v stik z državno in obe lahko storita več kot doslej."
Kandidat Rožmarin spomni na minule prevzeme: "Smo videli na primeru Mercatorja, kaj se je zgodilo po prevzemu, in šele zdaj je videti vse razsežnosti posledic. Tu je treba biti glasen pri opozarjanju na podobne scenarije." Ker je največ objektov PP na Bregu in Turnišču, od koder prihaja, je bil v PP na obisku zaradi vplivov na okolje in smradu. "Menim, da je z upravo čisto dobro mogoče sodelovati. Le da doslej z njimi ni bilo dovolj stika," je ocenil.
Perutnina mestu, ne mesto Perutnini
Majnik je bil oster: "Perutnina ima 360 milijonov prometa in 15 milijonov dobička, ustvarjenega predvsem na račun slabo plačanih delavcev. Ptuju premalo da, ob tem, da izčrpava zaposlene, onesnažuje okolico. Zato mora dati kaj tudi nazaj mestu. Dokler bo 75 odstotkov njenih zaposlenih na minimalcu, je to zame slabo podjetje. Kar zadeva prevzem, imam podatek, da ima zainteresirani lastnik sam 760 milijonov evrov prometa, zato sem prepričan, da Perutnine nima namena uničiti."
Gajškova je prepričana, da ni na politiki, da "se meša v to, kako bodo gospodarili v Perutnini". Vendar je povezava lokalnega okolja z njo pomembna: "PP namreč vpliva, kako bo okolje živelo, s tem, da ohranja delovna mesta in kakovost bivanja v skupnosti." Glede lastništva podjetja pa: "Če že prihaja novi lastnik, je jasno, da bo dobil tisti, ki največ ponudi. Naša naloga je, da skupaj z državno politiko dosežemo, da bodo vlagali v razvoj in dostojno plačali ljudi. Želimo si lahko le, da bi ostali pod okriljem lastnikov iz EU, saj bo tako zagotovljen tudi nadzor nad kakovostjo izdelkov." V polemiki je Čelan opozoril na odgovornost države: "Prvi lastnik je bila država, ki je zadeve samo še poslabševala. Skupaj z bankami je izsilila prodajo podjetja in od 40 milijonov kupnine so si 30 milijonov vzele banke, podjetju je za razvoj ostalo zgolj deset milijonov. Predvsem državna politika naj zdaj končno pametno ukrepa." Križanič je Fajtu očital, da je teza o nevmešavanju politike v Perutnino "značilno stališče establišmenta". Fajt mu je odvrnil: "Ne verjamem, da lahko lokalna politika prepriča kogarkoli, da ne sme prodati, ne se s tem slepiti." Piko na i je razpravi dal Majnik s trditvijo: "Za vsakega lastnika je Perutnina zlato jajce in tudi mesto od nje mora nujno kaj imeti. Zaradi svojega zelo močnega socialnega čuta se bom takoj po izvolitvi najavil v PP in bom sprejet, verjemite mi."
