Kot pojasnjuje avtorica razstave Stanka Gačnik, zgodba koledarjev Kogl sega v leto 2007, ko je bil izdelan prvi. Od takrat je koledar vsako leto razstavljen na pročelju hiše, ob poti, ki vodi v mogočne kletne prostore, kjer je tudi prodajalna vina: "Koledarsko leto na vinskem posestvu Kogl nad Veliko Nedeljo se za razliko od običajnega začne s prvim pomladanskim dnem. Na dan pomladanskega enakonočja. Posebnost koledarjev Kogl je, da so natisnjeni v samo enem primerku, a ohranjeni za spoštovanje izročila in zavedanje prihodnosti."
Zgodba o samosvoji in posebni povezanosti med umetnostjo in lastniki vinogradniškega posestva Kogl, pravi Gačnikova, sega v leto 1993, ko je posestvo praznovalo 450. obletnico omembe Kogla in so vrhunski slovenski slikarji izbrali svoja dela za etikete za izbrano vinsko kolekcijo: "To so bili Janez Bernik (1933-2016), Jože Ciuha (1924-2015), France Mihelič (1907-1998), France Slana (1926), Lojze Spacal (1907-2000) in Jože Tisnikar (1928-1998). Povezovanje in sodelovanje s kulturniki je bilo takrat unikum v slovenskem prostoru na področju vinarstva, kar kaže predvsem na senzibilno in umetniško osebnost Francija Cvetka in njegove družine ter je za seboj potegnilo nepričakovano nadaljevanje presežkov umetniškega ustvarjanja. Potem vez med umetnostjo, oblikovanjem, ustvarjanjem, življenjem in vinom ni bila nikoli prekinjena."
Povezovanje in sodelovanje vinarstva s kulturniki je bil unikum
Enkratna zbirka koledarjev Kogl danes zajema 15 edicij po 12 listov številnih slovenskih ustvarjalcev s področja likovne in oblikovalske umetnosti ter po besedah Gačnikove sestavlja izbran in neponovljiv nabor ustvarjalnosti več generacij, ki so navdih iskale v vinu, pokrajini in ljudeh s posestva Kogl. Zbirko koledarjev je Franci Cvetko predal Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož, kjer jo letos, ob 15-letnici izdajanja, premierno predstavljajo na razstavi.
Miheličeva galerija ima do nadaljnjega prilagojen odpiralni čas: od srede do nedelje med 12. in 16. uro.
