Minister Gantar januarja na Ptuju o gradnji urgentnega centra?

Kaj se dogaja s ptujsko urgenco na državni ravni, če se že na Ptuju zadnje leto ni nič premaknilo k začetku gradnje, smo vprašali državnozborsko poslanko Mojco Žnidarič, SMC, tudi članico odbora za zdravstvo: "V preteklosti sem o projektu izgradnje ptujske urgence postavila več poslanskih vprašanj, jih zastavljala tudi kandidatom za ministra, marca letos sva s poslancem Jožefom Lenartom (SDS) sodelovala na sestanku v ptujski bolnišnici, kjer smo se seznanili z novelacijo projekta. In čeprav se morda zdi komu drugače, sem mnenja, da projekt ni izgubljen, posebej če se nas bo vseh šest poslancev Spodnjega Podravja zavzelo, da se gradnja končno začne. Ta vlada ima posluh za ruralno okolje, zato verjamem, da bodo prisluhnili tudi nujnim potrebam naših prebivalcev. V naslednjem letu je ptujski urgenci namenjenih dobrih 111 tisoč evrov in v letu 2022 skoraj 2 milijona proračunskih sredstev."

Bo, a ne urgentno

Da je pred nekaj dnevi osebno govorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem in ji je ta zagotovil, da projekt ptujske urgence ni ustavljen in da pri bolnišnici ne bo ostala le gradbena jama, te dni še sporoča poslanka in pojasnjuje: "Minister zagotavlja, da bo takoj, ko se bodo epidemiološke razmere vsaj malo umirile, obiskal ptujsko bolnišnico, kar se bo zgodilo predvidoma januarja. Takrat naj bi dorekli zaprtje finančne konstrukcije projekta. Pojasnil je še, da urgence na Ptuju ni mogoče uvrstiti med projekte EU, ker je projekt že star in ni povezan s covid situacijo."

"Po objavi načrta razvojnih programov (NRP) za naslednje leto smo od ministra Gantarja želeli izvedeti, zakaj ptujske urgence ni med projekti, a nam tudi na drugo poizvedovanje ni odgovoril. Predlagali smo tudi, da bi morda skušali poiskali možnost financiranja iz kakih evropskih virov. Na naša vprašanja se do sredine tega tedna ni odzivala niti državna sekretarka v kabinetu vlade Jelka Godec. Popolnega ignoriranja naših prizadevanj, da s skupnimi močmi in sodelovanjem začete aktivnosti pripeljemo do konca, ne razumemo," omenja Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice Ptuj (SBP). Poudarja, kako zelo pomembna je za reševanje človeških življenj dobra urgentna služba: "Z izgradnjo novega urgentnega centra bi zelo izboljšali oskrbo nujnih stanj, kjer pacienti dobijo nujno medicinsko pomoč na enem mestu. Z veliko improvizacij, iznajdljivosti in truda zmoremo v bolnišnici kvalitetno in varno oskrbeti letno okrog 21 tisoč pacientov, ki potrebujejo urgentno pomoč. Zdravniki primarne ravni pa obravnavajo letno še okrog 26 tisoč urgentnih primerov. Organiziranost in delovne razmere urgentne službe na Ptuju niso in ne morejo biti enaki, kot so v sodobnih urgentnih centrih. Smo edina splošna bolnišnica v državi s starim sistemom financiranja urgence."

Denar, ki ga v spremembah NRP za obdobje 2021-2024 namenjajo ptujski urgenci, je slaba polovica tistega, kar je obljubila država. Tudi to pa bi bilo, kot ugotavljajo v vodstvu SBP, premalo za normalen potek načrtovane gradnje.

Zakaj ni evropski projekt?

Sami so, pravi Užmahova, ministrstvo pozvali, da preveri možnost financiranja iz sredstev, ki bodo namenjena covid projektom, saj se bolnišnica sama na evropske razpise ne more prijavljati, pač pa mora to storiti ministrstvo. "Po vseh novelacijah projekta bo gradnja ptujske urgence stala dobrih 5,6 milijona evrov, država nam je obljubila 4,5 milijona evrov, pol milijona zagotavlja bolnišnica, dobrih 300 tisoč evrov naša donacija gospodarstva, toliko so urgenci namenile tudi tukajšnje občine. Z denarjem, ki ga država zdaj namenja za gradnjo, bomo v naslednjih dveh letih težko kaj dosti naredili," ugotavlja Užmahova.

Direktorica poudarja, da je lastnica ptujske bolnišnice država in da bolnišnica sama, brez ministrstva za zdravje, ne more kandidirati na nobenem evropskem razpisu. Po poizvedovanju, zakaj ni mogoče računati na denar iz covid projektov, so v SBP izvedeli, da to ni mogoče, ker da je projekt že star in ni povezan z epidemijo.