Mlada prevzemnika kmetije Lenart na ptujskem Mestnem vrhu nadaljujeta tradicijo

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
27.02.2021 06:20
Le dva kilometra od mesta v slogi živijo in delajo štiri generacije. Posedeti pod staro češnjo in domov odnesti še kako pravkar zneseno jajce ali mlečni izdelek
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dominik, Anja in najmlajša Meta v sodobno urejenem hlevu
Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Mlada prevzemnika kmetije Dominik in Anja Lenart pri Lenartovih na ptujskem Mestnem Vrhu nadaljujeta družinsko tradicijo kmetovanja. "Že kot triletni otrok nisem šel spat, preden vse naše krave, ki so se pozno v noč pasle po okoliških travnikih, niso bile v hlevu," se rad spominja Dominik, ki je ženo Anjo spoznal med študijem živinoreje v Mariboru. "Tudi sama sem odraščala med šolo in delom na kmetiji, doma sem s Treh kraljev na Pohorju," doda mlada kmetica, ki vse več domačega mleka predela v okusne izdelke.

​Tudi mlekomat

Ptujčani, še posebno tisti, ki segajo po domači hrani, prihajajo na domačijo Lenartovih po mleko in si ga lahko kadarkoli kar sami natočijo iz njihovega mlekomata. Zadnje čase se ob obisku radi založijo še z domačimi jogurti, kislim mlekom, skuto, sirom za žar in mladimi, tudi zeliščnimi siri.

Lenartovi so na domačem dvorišču postavili mlekomat. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR
Pri Lenartovih na Mestnem Vrhu je dobiti domače mlečne izdelke. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR


"Sirarstvo je naša dopolnilna dejavnost, sicer pa imamo v hlevu 280 glav goveje živine, od tega nekaj več kot sto krav molznic in pol toliko pitancev. Pri nas se telički tudi skotijo in zrasejo ob doma pridelani hrani. Obdelujemo dobrih sto hektarjev kmetijskih površin, štirideset hektarjev je njiv, kjer pridelamo hrano za našo živino, preostalo so travniki, imamo tudi pet hektarjev gozda. Polovica kmetijskih površin je naša, drugo imamo v najemu," pravi Dominik, ki z veseljem in ponosom nadaljuje delo svojih prednikov. "Zdaj na kmetiji živimo štiri generacije. Dobro se razumemo in prav vsi po svojih močeh delamo, kar je treba. Prababica Ana največkrat poskrbi za našo prehrano in popazi tudi na najini Meto in Lucijo, oče Franc in mama Marica še vedno rade volje poprimeta za vsako delo, obenem pa naju z Anjo podpirata pri najinih načrtih. Tako smo v preteklosti dogradili hleve in posodobili rejo na naši živinorejski kmetiji. Novi hlev je tehnološko izpopolnjen, odločili smo se za sistem proste reje in robotske molže. Zdaj počasi črno-belo pasmo naših krav menjavamo z lisasto, saj je povpraševanje po brejih telicah lisaste pasme večje in tudi njihovo mleko je zelo kvalitetno, kar je za nas še kako pomembno, saj je prireja mleka glavna dejavnost naše kmetije. Dodatni vir zaslužka pa je reja bikov pitancev in telet."

Dominik, mladi prevzemnik kmetije pri Lenartovih Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Lani so Lenartovi Mlekarski zadrugi Ptuj oddali 800 tisoč litrov mleka, še kakih sto tisoč litrov so ga porabili doma, večidel za hrano teličkom, nekaj so ga prodali na domačem mlekomatu, nekaj ga je v mlečne proizvode predelala Anja, ki pravi: "Domače izkušnje s pridelavo skute sem imela, a ko smo uredili sirarno in se odločili za dopolnilno dejavnost, se je bilo treba še veliko naučiti. Obiskala sem več tečajev sirarstva in izdelovanja mlečnih izdelkov. Z nasveti mi veliko pomagata Sara Ketiš, specialistka za higieno mleka in sirarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, in Majda Tumpej, ki s svojim znanjem daje strokovno pomoč slovenskim sirarjem. Zdaj ko vidimo, da je povpraševanje po naših mlečnih izdelkih vse večje, razmišljamo še o zorilnici sirov, kar pomeni, da bi lahko ponudili tudi vedno iskane zorjene sire."

​Načrtujejo zorilnico sirov

Zorilnico sirov, razkrivata mlada zakonca, ki sta se kmetovanja lotila z vso vnemo in spoštovanjem do prednikov in domače zemlje, bodo uredili v nekdanji preužitkarski hiši. "Prava vrednost te stare hiše se skriva v vinski kleti, mi bomo to preuredili v zorilnico sirov," napovedujeta Dominik in Anja ter poudarjata, da so v resnici samooskrbna kmetija.

Anja Lenart se je lotila izdelave mlečnih izdelkov. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Obdelujejo lep kos domačega vrta, kjer zraste vsa zelenjava, ki jo potrebujejo, v hlevu imajo nekaj prašičev, saj ne gre, da ne bi imeli domačih kolin, po dvorišču je videti kokoši, jajc je običajno toliko, da jih nekaj tudi prodajo. Domače sadje, ki dozori na starih drevesih, stisnejo v sok, obdelujejo tudi vinograd. "Si pa vzamemo čas tudi za kak dopust, radi obiskujemo nam podobne kmetije. Sam sem dejaven v ptujskem govedorejskem društvu in v Zvezi društev rejcev govedi lisaste pasme. Če je le mogoče, se z Anjo udeleživa kakih strokovnih delavnic in posvetov, saj brez izobraževanja dandanes v kmetijstvu ne gre več. Največ pa je vredno, da se z Anjo resnično podpirava pri delu in da nama zaupajo tudi starši. Ja, pa najini deklici odraščata v tem našem miru, med živalmi in v naravi, kar je dobra popotnica za življenje," meni Dominik.

Dominik, mladi prevzemnik kmetije pri Lenartovih Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Zadnja leta opaža, da vse več ljudi želi obdelovati vsaj lastni vrt in da postaja kmetijstvo cenjena gospodarska panoga. Tudi zato, da bi ljudem približali svoje delo, bodo Lenartovi poleti sodelovali pri projektu Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta