S slavnostno akademijo v dominikanskem samostanu bodo ptujski obrtniki in podjetniki danes zaznamovali pol stoletja delovanja Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Ob jubileju bodo najzaslužnejšim članom podelili pečate za izjemne poslovne dosežke ter prispevek k razvoju obrti in podjetništva in ključe obrtno-podjetniške stanovske organizacije. Mlinarja Vladimirja Korošca iz Zabovcev v občini Markovci pa bodo imenovali za častnega člana.
Resno se je treba zamisliti
Ptujska območna obrtno-podjetniška zbornica povezuje 623 obrtnikov in podjetnikov. "V obrtni register je sicer vpisanih 2199 obratovalnic, samostojnih podjetnikov, posameznikov in družb, ki opravljajo obrtne ali obrti podobne dejavnosti, a ker članstvo v stanovski organizaciji po referendumu v letu 2012 ni več obvezno, pač pa prostovoljno, se je to občutno zmanjšalo. Pred referendumom smo povezovali več kot 1500 obrtnikov in podjetnikov," pravi Boris Repič, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki jo kot predsednik vodi Milan Majer, zdaj že upokojen obrtnik, avtoličar. Slednji je svoje delo predal sinu, ta pa v delavnici zaposluje še enega sodelavca: "Mnogo naših članov je samozaposlenih in ne zaposlujejo nobenega delavca, imamo pa tudi take, ki dajejo delo več desetim sodelavcem. Se pa v obrti in podjetništvu, sploh v storitvenih dejavnostih, vse bolj spopadamo s pomanjkanjem strokovno usposobljenih delavcev. Mladih, ki bi se odločali za strokovno, poklicno šolanje, je vse manj in resno se moramo zamisliti, kam nas to vodi. Mi zahtevamo učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Zagotoviti bi bilo tudi treba sredstva za sofinanciranje mojstrskih izpitov."
Če so bili nekoč rokodelci, danes razpolagajo z znanjem, poslovnimi prostori in sodobno opremo
Majer je prepričan, da bi morala obrt in podjetništvo krepiti povezave z univerzami in inštituti ter skrbeti za čim hitrejši prenos novih znanj in inovacij iz akademske sfere v obrt in podjetništvo: "Če smo bili nekoč rokodelci, danes razpolagamo z znanjem, poslovnimi prostori in sodobno opremo."
Obrtniki zaposlujejo vsaj 2500 delavcev
Boris Repič: "Točnega podatka o številu delavcev, ki jih zaposluje naših 623 članov, nimamo, ocenjujemo pa, da ti zagotavljajo delo vsaj 2500 sodelavcem, kar kaže, da smo v spodnjem Podravju pomemben gospodarski dejavnik in zaposlovalec, saj je tako velikih podjetij tod resnično le nekaj. Ob tem je zgovoren tudi podatek, da kakih 40 odstotkov naših članov delo zmore samih in ne zaposlujejo dodatnih delavcev." Kot pravita direktor in predsednik ptujske obrtno-podjetniške zbornice v času koronakrize niso zabeležili omembe vrednega zapiranja obratovalnic, a je vsako prenehanje delovanja skrb vzbujajoče in je treba narediti vse, da svetovna epidemija ne bi posegala v gospodarstvo.
"V zadnjih mesecih je prenehalo delovati kakih deset naših članov, kar gre v največji meri pripisati težavam, s katerimi so se morali soočiti. Kot stanovska organizacija delujemo na območju 16 občin, v zadnjem letu pa smo se resnično veliko ukvarjali s covid ukrepi in njihovimi posledicami. Naši člani so potrebovali pomoč, zastopanje, svetovanja in še enega takega leta si resnično ne želimo, zato je treba narediti vse, da bodo obrtniki in podjetniki v prav vseh dejavnosti lahko delali," poudarja Boris Repič, ki dodaja, da so mnogi njihovi člani preživeli z resnično veliko odrekanja in so skupaj iskali možnosti ohranjanja dejavnosti in delovnih mest: "Zdaj je najbolj aktualna težava vračanje denarne pomoči in soočanje z dejstvom, da javni in zasebni sektor še vedno nista v enakopravnem položaju, kar se je še enkrat izkazalo v času krize. Mi bomo vztrajali, da ne bo vnovičnega zapiranja ali omejevanja dejavnosti in da država čim prej omogoči brezplačno samotestiranje za zaposlene v gospodarstvu ter pokrije tudi stroške teh testov."
Družinsko podjetje Koroščevih
Vladimir Korošec, mlinar: "Naša družina se z mlinarstvom ukvarja že več kot 200 let. Leta 1992 sem registriral podjetje Mlin Korošec, v katerem sem bil 15 let direktor, zdaj kot upokojenec opravljam delo prokurista, saj sem vodenje mlina predal sinu Danielu, v delo pa je aktivno vključen že tudi vnuk Niko. Prav to, da gre naše delo iz roda v rod, me najbolj radosti. Skupaj sledimo pričakovanjem kupcev, ki so zelo zahtevni, vlagamo v razvoj in se prilagajamo potrebam trga. Proizvodnja je skoraj v celoti avtomatizirana, kar pomeni neprimerljivo višjo produktivnost kot v prejšnjem stoletju. Medtem ko smo v starem mlinu zmleli poldrugo tono zrnja na dan, ga danes več kot 80 ton."