Člani gozdarske zadruge Ormož, tačas jih je 15, imajo to leto polne roke dela. A kot poudarja Marko Maučič, direktor zadruge, ki je bila ustanovljena pred tremi leti, se je treba pošteno potruditi: "V času reorganizacije slovenskih gozdarskih podjetij smo se na ptujsko-ormoškem območju odločili ustanoviti zadrugo. Ta povezuje gozdarske delavce z lastniki gozdov, opravljamo pa redno sanitarno sečnjo v naših gozdovih, skrbimo za pogozdovanje, opravljamo posek in spravilo lesa, poskrbimo tudi za odkup in prevoze."
Do dela na razpisih
Država, razlaga Maučič, delo v državnih gozdovih oddaja na razpisih, kar pomeni, da stalnega dela člani zadruge nimajo zagotovljenega, pač pa je treba biti dobro organiziran, slediti razpisom in hitro reagirati: "Edini kriterij, da delo v državnih gozdovih dobimo, je cena. Smo pa v letih delovanja že močno prisotni v lokalnem okolju in vse več sodelujemo z zasebnimi lastniki gozdov. Ti nam zaupajo skrb za njihove gozdove, tako redno sanitarno sečnjo kot pogozdovanje, sečnjo, spravilo lesa, tudi prodajo in odvoz. Veliko dela imamo z interventno sečnjo oziroma odpravljanjem posledic neurij, saj smo predvsem v zadnjem času priča vremenskim ujmam, ko je treba čim prej odstraniti podrta drevesa."
Povezovanje in zaslužek
Cilj zadruge je povezovanje članov, zagotavljanje dela, vsem članom pa je v prvi vrsti najbolj pomembna skrb za varstvo in ohranjanje gozdov. "Naši člani z delovanjem v zadrugi dopolnjujejo svoje redno delo na kmetijah. V času, ko na kmetijah ni toliko dela, še posebno pozimi, tako poskrbijo za dodatni zaslužek. Prav to, možnost dodatnega strokovnega usposabljanja, povezovanje in ne nazadnje zaslužek so še zlasti pomembni za mlade prevzemnike kmetij. Ti tako povezujejo svojo osnovno dejavnost s sodelovanjem z zadrugo in se tako lažje odločajo za kmetovanje. Prav to, ohranjanje življenja na podeželju, pa je tudi eden od ciljev našega zadružnega delovanja," dodaja Maučič.
Dopolnilna dejavnost
Konec lanskega leta so se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjali na več kot 4500 slovenskih kmetijah. Kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predstavljajo približno 6,5 odstotka vseh kmetij v državi, teh je nekaj manj kot 70 tisoč. Na širšem ptujskem območju se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja relativno malo kmetij, le nekaj več kot 200. Največ dopolnilnih dejavnosti je povezanih z delom ali izposojo strojev, se pa kmetje ukvarjajo tudi s sečnjo, spravilom in prevozom lesa.
Najpomembnejša jim je skrb za ohranjanje gozdov