Ekološka kmetija Zadravec iz Miklavža pri Ormožu se že dobri dve desetletji ukvarja z ekološko rejo goveje živine. Vodi jo Matej Zadravec s partnerico Klavdijo in sinom Janom kot bodočim prevzemnikom. Matej nam zaupa, da sta temelje ekološkega kmetovanja na družinski kmetiji postavila že njegova starša Jože in Jožefa: "Iz naših arhivov vidimo, da smo prvi certifikat za ekološko kmetovanje dobili že leta 1998 in smo tako rekoč kot pionirji tovrstnega načina kmetovanja na tem koncu Slovenije orali ledino. Zalo veliko nam je pri tem pomagala dr. Martina Bavec z mariborske biotehniške fakultete. Stala je ob strani očetu, saj smo naleteli na veliko ovir ter tudi na nekoliko nenavadne odzive v našem okolju, nevajenem ekološkega kmetovanja."
Povezovanje je ključ
Matej je kmetijo s 33 leti prevzel leta 2008 od staršev in naredil še dodaten preskok v ekološki smeri. Prej so vzgajali goveje pitance na ekološki način, a so jih pred zimo prodali konvencionalnim kmetom, ki pa niso bili pripravljeni dodati nove vrednosti in se je ekoloških status pitancev spremenil v konvencionalnega, kar seveda ni dalo želenega učinka. Tudi danes Matej redi približno 50-glavo čredo, vendar je svoje površine, pretežno pašnike in travnike, razširil na kar 31,5 hektarja.
70
tisoč evrov so kmetiji Zadravec in Kosec ter turistična kmetija Hlebec ob pomoči EU vložile v zorilnico
Skupna zorilnica
Skupaj s Koscem sta zasnovala zadrugo Ekoprlekija, namenjeno skupni promociji in prodaji devetih članov. S turistično kmetijo Hlebec s Koga so se lotili vlaganja v predelovalni obrat, zorilnico mesa, ki stoji pri Zadravčevih. Tako so naredili še korak v smer povezovanja in sodelovanja kmetov. Izredno pomembno je zanj še zagotavljanje sledljivosti vse do krožnika: "Pri povezovanju ne smemo biti zadržani kot klasični kmetje, saj sem prepričan, da je le v tem naša prava moč. S Koscem se dopolnjujeva že s tem, da vsak od naju pozna tisoč ljudi, in skupaj lahko prodajo še širiva. Gre za kupce, ki jim je pomembno, da je deklarirano, kje je žival rojena, zaklana in razsekana, in je torej jasno razvidno, da je s kmetij Kosec ali Zadravec. Midva sva si razdelila tudi delo, saj vsak ne more obvladati vsega. Boštjan se je bolj usmeril v strojne storitve in ima dobro mehanizacijo, jaz pa prispevam razsek in pakiranje mesa ter opremljanje z deklaracijami."
Nauki ob epidemiji
Čas koronavirusa je živinorejcem prinesel še nova razočaranja zaradi ravnanja velikih trgovskih verig, ki raje odkupujejo tuje meso oziroma naše pridelovalce mesa obtežijo s prevelikimi maržami. Zato je Zadravec ponosen, da svojim kupcem mesa niso v tem času podražili niti za cent.
A na Zadravčevi kmetiji, ki na srečo ni odvisna od trgovcev, so kljub temu imeli težave. Matej: "Ker smo meso prej prodajali dvanajstim javnim zavodom, ki seveda niso delali, je jasno, da smo imeli velik izpad. Glede zasebnih kupcev je bilo prvi mesec sicer zaznati porast naročil, a ta v zadnjih dveh mesecih stagnira. Bojim se, da bodo še upadala, saj je manjša tudi kupna moč. Zato tudi tisti, ki se zavedajo, da je prava pot do kakovostnega življenja zdrava hrana, in so nas na novo poiskali v času krize (bilo jih je kakih deset odstotkov od utečenega števila), najbrž ne bodo mogli ostati naši kupci, saj se bodo primorani vrniti na stare tirnice, ker bodo prisiljeni posegati po cenejši hrani, ki jo ponujajo trgovci."
Predolgo čakajo na denar
Pri izrabi evropskega denarja za naložbe Zadravec opozarja, podobno kot drugi prejemniki, da je težava, ker povrnitev denarja, ki ga najprej sami vložijo, traja predolgo, v njihovem primeru kar leto in pol. Če kmetje nimajo lastnih virov, je to precej tvegano in naporno. Rešitev vidi v tem, da bi se sofinanciranje pričelo čim prej in ne šele po koncu naložbe.