V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) so v sodelovanju z oddelkom za gospodarske dejavnosti ptujske občine že pripravili delovno gradivo za načrt prometne varnosti v tem in prihodnjem letu, za katerega si po besedah predsednika sveta Franca Kozela želijo, da bi ga v ptujskem mestnem svetu obravnavali prihodnji mesec. Ob tem je Kozel izpostavil predvsem četrtni skupnosti Spuhlja in Rogoznica. "Del cestišča od bara Krona do križišča, kjer se odcepi cesta za Juršince, je v tako slabem stanju, da je kljub počasni vožnji zaradi udarnih jam slišati ropot pod vozilom. Nevarnost je, da bo komu ob udaru v luknjo odletelo kolo. Kaj pa potem? S podobno situacijo smo se pred leti že srečali na Hajdini, v bližini vrtca. V takem primeru je mogoč odškodninski zahtevek zoper lastnika cestne infrastrukture. Zato moramo biti na take primere pozorni."
Sicer gre v omenjenem primeru za državno cesto. Kot je povedal dosedanji podžupan Marjan Kolarič, je bil po njegovih informacijah sklenjen dogovor med ptujsko občino in Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) za preplastitev tega dela cestišča, kar pa ni bilo nikoli uresničeno. Po njegovem mnenju pa bi morala občina v tem primeru k ukrepanju pozvati tudi inšpekcijo. Kot prioriteti v svetu izpostavljajo še Cesto 8. avgusta in območje primestne četrtne skupnosti Grajena. V svetu pa se pripravljajo tudi na razpis DRSI za izboljšanje prometne varnosti na šolskih poteh ob državnih cestah, na katerega želijo v sodelovanju s ptujsko občino prijaviti dva projekta. Prvi je gradnja avtobusnih postajališč na območju glavne ceste Budina-Spuhlja, kjer po Kozelovih besedah zaznavajo precejšnje težave zlasti na odseku od gostišča Villa Monde do večnamenske dvorane Spuhlja.
Kot drugi projekt so, kot je povedal Kozel, predlagali osvetlitev prehoda za pešce na regionalni cesti blizu naselja Podvinci: "Učenci hodijo na šolske avtobuse preko glavne ceste. Po našem mnenju tam prehod za pešce ni dovolj varen. Zato smo že v preteklosti predlagali, da ga je treba osvetliti. Predlagamo svetlobni bič, ki bi voznike pravočasno opozoril, da se bližajo prehodu za pešce, ki ga v največji meri prečkajo učenci. Čeprav je tu največja dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro, sva si z dosedanjim podžupanom ta kraj ogledala kar dvakrat v jutranjih urah, ko je bila megla, ter se sama prepričala o (ne)upoštevanju omejitve hitrosti. Lahko smo veseli, da do zdaj tam še ni bilo kakšne hujše nesreče, in na to tudi ne smemo čakati."