"Ob novici sem bil zelo prijetno presenečen. To dojemam kot neko vrste potrditev, da sem na pravi poti," pove Kojc, ki ob službi višjega referenta za krajevne skupnosti, promet in civilno zaščito na Občini Lenart opravlja še delo namestnika poveljnika lokalnega štaba civilne zaščite občine.
Ko se služba in prosti čas prekrivata
Poveljnik štaba v Lenartu je sicer Franc Krivec, ob Kojcu je v štabu še šest članov, ki so različnih strok. "Ob posameznih naravnih nesrečah in drugih dogodkih se opravi sestanek, določijo se naloge, pripravijo aktivnosti, ki jih dejavno izvajajo trije ali štirje člani, preostali pa so z njimi v stiku. Treba je posredovati opremo, razložiti, kako ravnati, obveščati in biti dnevno na tekočem," delo štaba pojasni Mirko. Pravi, da ima veliko srečo, da se njegovo službeno področje delno prekriva z opravljanjem prostovoljnega dela pri civilni zaščiti. "Med mojimi nalogami kot nalogami višjega referenta za civilno zaščito so priprava in ažuriranje načrtov, poročil, urejanje papirologije, usklajevanje dela z državnimi odločitvami in njihovo redno spremljanje. Kot namestnik poveljnika civilne zaščite pa moram to teorijo spraviti v prakso," ponazori Kojc.
Člani civilne zaščite na lokalni ravni so prostovoljci, ki morajo prav tako biti vedno dosegljivi in na voljo. Vendar mu to ni težko, saj se zaveda, da s tem služi ljudem in družbi. To razumeta tudi njegova žena Janja in hči Agnes ter ga pri vsem tudi podpirata. V času razglašene epidemije ima dela še nekoliko več. Obsežna poročila mora oddajati vsak dan od ponedeljka do nedelje, pokaže na papirje. "Na dan našega pogovora teče 172. dan drugega vala epidemije, torej je pred nami tudi dnevno poročilo s tem številom. Zapisujemo število obolelih, o aktivnih okužbah, okuženih v Domu svetega Lenarta in v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec, kjer na srečo trenutno ni aktivnih okužb, ter o vseh aktivnostih, ki potekajo v zvezi z epidemijo na našem območju," pojasni. Izpostavi, da zelo dobro sodelujejo tudi s številnimi organizacijami v Lenartu - z Zdravstvenim domom Lenart, člani Rdečega križa Lenart in Voličina ter drugimi, v štabu civilne zaščite pa so tudi člani iz gasilskih društev.
Mirko Kojc je pred štirinajstimi leti pričel delati na občini, pred tem je bil prometni policist. Prehod na delo v občinski upravi je bil precej stresen in zahteven, prizna, a danes ga to delo res veseli, doda. "Po uspešni prijavi na razpis Občine Lenart sem dobil dodatne odgovornosti, od katerih mi je bilo domače le področje prometa. Dati pobudo, pripravljati načrte, urejati številne dokumente in voditi projekte, vse je bilo takrat precej novo zame," pove Kojc. Nato je opravil še študij na višji šoli in pridobil poklic komunalni inženir ter z obema rokama poprijel za delo na občini.
Ljubiteljski gozdar in čebelar
"Za menjavo službe sem se odločil, ker sem želel zaposlitev, ki bi mi omogočala proste konce tednov in noči, da bi lahko bil skupaj z ženo na razpolago Agnes, hčeri, ki ima od rojstva cerebralno paralizo," razloži Mirko. Vsi so hvaležni tako njegovemu prejšnjemu kot sedanjemu kolektivu, občini in kolegom iz policije ter vsem drugim za podporo in pomoč. Pred leti so namreč tudi prispevali, da si je lahko družina uredila poseben stol in ni bilo več treba Agnes nositi po stopnicah v hišo. "V najinih očeh je prva in zadnja, 24 ur na dan. V celoti nam je uspelo prilagoditi hišo, vgradili smo dvigalo in prilagodili prostore. Ko je obiskovala srednjo šolo, sva jo vsak dan vozila. Zadnja tri leta ima asistenco, veseli smo, da država to omogoča, predvsem ko sva z ženo v službi." Agnes je danes zelo uspešna študentka ter aktivna pesnica in pisateljica, za svoje literarno ustvarjanje je tudi že prejela nekaj nagrad. "Želiva jo navaditi na čim več samostojnosti, je zelo samoiniciativna, iznajdljiva in motivirana." V zadnjem letu jim je uspelo predelati še avto, da se lahko Agnes z električnim vozičkom zapelje vanj.
V prostem času, čeprav ga ne ostane veliko, pa se Mirko najraje odpravi v naravo. Posebno so mu pri srcu drevesa, saj se ljubiteljsko ukvarja z gozdarstvom, uživa pa tudi v čebelarstvu in pridelavi domačega medu. In doma ob kavi z veseljem prebere kak verz ali besedilo izpod peresa svoje hčere.
