Postopek pridobivanja znaka Okoljska marjetica ni tako težek, če s tem vseskozi živiš, pravi Metka Gutschi, lastnica prenočišč Panorama na Ptuju. Sobe v hiši, ki je bila zgrajena leta 1840, gostom ponujajo že več kot četrt stoletja. In že dolgo preden je sedanja lastnica leta 2011 prevzela dejavnost, so bili zavezani okolju prijaznemu delovanju.
Že od leta 1992
Znak za okolje EU Ecolabel oziroma Okoljska marjetica je Evropska unija v svoj pravni red vpeljala že leta 1992, pri nas je v veljavi od leta 2002, podeljuje pa ga Agencija Republike Slovenije za okolje. Ta mednarodno dobro prepoznavni znak je priznanje za proizvode in storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde in merila uporabnosti.
"Vse pomembne odločitve je vedno sprejemala mama in ona nikoli ni želela tistega, kar imajo vsi, temveč so jo zanimale novosti. Solarni sistem smo imeli, ko so se nam drugi zaradi njega še smejali. Tudi peč na biomaso s 97-odstotnim izkoristkom je pripeljala mama, ko je bila samo še ena takšna v Cirkulanah. Že takrat je bila pozorna, da smo vgrajevali luči, ki so se same ugašale, dobre izolacijske materiale. Imamo svoj vrt, na katerem skušamo uporabljati naravne pripravke. In to se nam zdi samo po sebi razumljivo. Če imamo v bližini ptujski učni čebelnjak, pa tudi vsi sosedje imajo čebele, menda ne bomo uporabljali strupov. Ne bomo sami sebi povzročali škode. Na žalost imamo tako staro hišo, da deževnico lahko uporabljamo le zunaj, za zalivanje, pranje avtomobilov, koles. Če bi delali na novo, bi jo zagotovo uporabljali tudi za sanitarno vodo," pravi Gutschijeva.
Kljub vsemu velik zalogaj
A je bila pridobitev znaka, priznava, tudi za njih velik zalogaj, ki ga leta 2011, ko so prvič resno pristopili k projektu, še niso zmogli: "Če imaš varčne luči, varčuješ, če imaš boljšo peč, varčuješ, prav tako, če imaš super hladilnike. Dolgoročno gre za varčevanje. A na začetku je strošek velik." Zato so si pred desetletjem, ko so stopili na pot pridobivanja, naredili načrt in vseskozi delovali v želeni smeri, da bi zadovoljili kompleksne zahteve vseh treh stebrov.
Prvi je varčevanje z energijo in vsem drugim ter vprašanje odpadkov, drugi je namenjen primerni ponudbi gostom in tretji povezovanju z mestom in okolico.
Stiskalnica za plastiko bi lahko bila hkrati otroška igrača
Po dobri sezoni v letu 2019 so bili po besedah lastnice končno pripravljeni, a izzivov ni manjkalo: "Zame je bilo med največjimi izzivi najti pravo izmed vsega tekstila, čistil in strojev. Da na primer dobiš podatke, od kod izvira tekstil, kakšen je. Če ne likaš, ker s tem varčuješ z energijo, moraš kupiti tekstil, ki kljub temu ne bo preveč zmečkan. Namesto mehčalca uporabljaš več kisa. Pri čistilih je pomembno, da uporabljaš izdelke, ki so prijaznejši okolju, a prav tako razkužujejo. Za mene je bil velik izziv tudi strežba zajtrka, saj je treba uporabljati čim manj plastike, čim manj pakiranih izdelkov. Ta pravila pa so velikokrat v navzkrižju s prepisi za prehrano. Zdaj največ uporabljamo les, steklo in keramiko. V vseh novih kopalnicah smo vgradili višje pipe, da si lahko gostje natočijo vodo. Čeprav leti veliko kritik na ptujsko vodo, imamo - glede na razmere drugod po svetu - še vedno odlično. A moraš gostu povedati, da je voda pitna. Komunalno podjetje nam je sicer že pred leti obljubilo dokazilo o pitnosti vode v več jezikih, a ga do danes kljub večkratnemu povpraševanju še nismo dobili. Veliko težav smo imeli tudi z dokazovanjem izvora električne energije stoodstotno iz obnovljivih virov. Mi sami sončne elektrarne nimamo, ker smo na hribu in večkrat udari strela, zato bi lahko prišlo do požara. Zato jemljemo energijo v celoti iz obnovljivih virov iz omrežja. Ampak dobiti potrdilo o tem, se pravi pogodbo, je bilo težko."
Želijo med najboljše
Ptuj se je zeleni shemi slovenskega turizma, ki potrjuje prizadevanja za "zelenost" in trajnostni razvoj, pridružil leta 2016. Ob pridružitvi je pridobil srebrni znak, leta 2020 bronastega. V ptujskem zavodu za turizem pa si prizadevajo, da bi v prihodnje zadostili pogojem za pridobitev zlatega znaka. S tem se lahko zdaj pohvali 20 destinacij.
V zadnjem času so v sobah dodali še nekaj pohištva, ki je že sicer vse izdelano iz lesa iz lastnega gozda, pravi Gutschijeva: "Staro pohištvo pa ponudimo Karitas, Rdečemu križu, komurkoli. Enako je s starimi brisačami, posteljnino, televizorji. Vse gre naprej v uporabo. Ničesar ne zavržemo. Letos bomo dokončali še prezračevanje. A ne klimatskega, saj klimatske naprave tako stara hiša zaradi izjemno debelih zidov ne potrebuje. Iščemo tudi še stiskalnico za plastiko. A bi rada našla takšno, da bo komu tudi v zabavo. Da se lahko otroci igrajo in ločujejo. Da so gosti več zunaj, pa smo postavili tudi postaje za igro pit pat ter dodatne lesene ležalnike."
Čestitke tujcev, čudenje domačinov
Prve odzive gostov na pridobitev znaka so že dobili. Največ dajo na to Avstrijci, Nemci, Francozi, tudi Nizozemci: "To so ljudje, ki ločujejo odpadke, za katere je nekaj najbolj naravnega, da je košček masla postrežen v stekleni posodi in ne zapakiran v plastiko. Ko sem našo pridobitev objavila na socialnih omrežjih, so v trenutku prišle čestitke gostov iz teh držav. Domači gosti pa sprašujejo, kaj pravzaprav to je."
Rezervacij zaradi znaka še niso zabeležili, za to je še prekmalu. Veliko pričakujejo od vpisa v zeleno shemo slovenskega turizma, saj so s pridobitvijo okoljske marjetice dobili tudi znak Slovenia Green Accommodation, s katerim se za zdaj ponaša 59 ponudnikov nastanitev, med Ptuju bližjimi hotel Bioterme Mala Nedelja ter hotel Maribor in hotel Mond pri Šentilju. "Ko bomo na tem zelenem zemljevidu, pričakujem, da nam bodoše gosti, ki obiskujejo te zelene nastanitve, povedali, česa si še želijo, kaj manjka. In komaj takrat bomo lahko v celoti zaključili," je prepričana Gutschijeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
