Na družinski kmetiji Hergovih iz Gabrnika pri Juršincih obdelujejo skupno 55 hektarjev njiv, sadovnjakov in vinogradov. Nekaj čez polovico zemljišč je njihovih, preostalo imajo v najemu. Osnovni kmetijski dejavnosti družine sta prašičereja in poljedelstvo, dopolnilne pa so vzgoja trsnih cepljenk, perutninarstvo in sadjarstvo. "Vedno smo se ukvarjali z več panogami, govedorejo smo denimo že opustili, v kolobarju gojimo koruzo, pšenico in ječmen, ta čas imamo pet hektarjev intenzivnega sadovnjaka z jablanami, dva hektarja vinograda in 50 arov matičnega nasada za vzgojo trsnih cepljenk, saj imamo tudi trsnico," pravi gospodar kmetije Alojz Herga.
Najslabše gre prašičereji
Zaradi dolgoletnih izkušenj v več kmetijskih panogah lahko Herga, ki je pred kratkim postal predsednik sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, realno oceni aktualne razmere v kmetijstvu: "Menim, da so v krizi vse kmetijske panoge, a prašičereja je zagotovo najbolj na udaru. Težko namreč človek razume, kako je mogoče, da imajo kmetje v krizi in ob dejstvu, da je Slovenija samo 30-odstotno samooskrbna s to vrsto mesa, polne hleve in mesa nimajo komu prodati. Skoraj enako velike težave pa imata vinogradništvo in vinarstvo, saj je prodaja vina skoraj povsem zastala."
Žal nekateri že opuščajo vinograde ali jih celo izsekavajo
Še posebno je položaj težek za vinogradnike z manj kot petimi hektarji vinogradov, katerih prodaja vina je večinoma individualna v lokalnem okolju ali ki so grozdje že tradicionalno pridelovali za prodajo večjim vinskim kletem. Doslej tudi niso mogli izrabiti ukrepa destilacije vina ali subvencioniranja zalog. Pri sadjarstvu ni nič bolje, saj javni zavodi kupujejo manj jabolk, s tem da ima le malo sadjarjev že tradicijo prodaje na domu. Herga sicer večino grozdja sam predela v vino, medtem ko dve tretjini jabolk proda veletrgovcu Sadjarstvo Štajerc iz Vitomarcev, preostalo prodaja doma.
Težave ali nova priložnost
Največ težav zaradi epidemije covida-19 pričakuje zdaj in v prihodnjih dveh letih pri prodaji trsnih cepljenk. "Za njihovo prodajo sem moral v minulih letih vložiti veliko truda in časa, da sem dobil kupce. Juršinski trsničarji, ki imamo svojo zadrugo, letno cepimo kaka dva milijona in pol do tri milijone trsnih cepljenk. Za zdaj prodaja nekako gre, saj izpolnjujemo naročila iz že sklenjenih pogodb, a vprašanje je, kako nam bo šlo letos in še kakšni dve leti kasneje."
Sogovornik pravi, da je po drugi strani ravno ta krizni čas priložnost za večje obnove vinogradov, ki jih finančno spodbuja tudi kmetijska politika. Resda so resna kratkoročna ovira trenutne težave v vinogradništvu. Znano je, da predvsem manjši vinogradniki zaradi slabih odkupnih cen grozdja in velikih zalog vina, ker je prodaja v krizi, zdaj pogosto razmišljajo, da vinogradov sploh ne bi obnovili, ker ne vidijo perspektive v vinogradništvu. Nekateri manjši se celo odločajo za opustitev obdelovanja vinogradov ali jih celo izsekavajo. "To pa ja za našo vinorodno deželo zelo slabo, saj gre za trajne nasade in tek na dolge proge," poudarja Herga.
Ker je predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci, dobro pozna težave svojih kolegov: "Velikokrat sem že povedal, da so pomembni tudi manjši vinogradniki. Lani je denimo Radgonska klet, ki ji grozdje prodaja kakšna tretjina članov našega društva, najprej napovedala drastično znižanje odkupnih cen, a ga je na srečo hitro preklicala. Kljub temu pa so odkupne cene precej nižje kot minula leta." Vendar sogovornik trdno verjame, da se ne gre predati in bi se vinogradniki kljub temu s pomočjo državnih spodbud morali odločati za obnove vinogradov. Hergovi sicer zadnja leta prodajajo svoje cepljenke tujim partnerjem. Lani so imeli dobre kupce iz Avstrije, Francije in nekaj manj iz Hrvaške. "Za letos še imamo naročila, ampak vprašanje je, koliko jih bodo tudi v tujini naročali v prihodnje," enako kot druge trsničarje skrbi Hergo.
Po drugi strani pa meni, da je prav zdaj pravi čas za obnovo vinogradov: "V dveh do treh letih bo kriza mimo in takrat bodo zdaj obnovljeni vinogradi šele pričeli roditi. Zasaditev novih nasadov je smiselna, saj si tako zmanjšamo pridelek v kriznih letih in se pripravimo na, prepričan sem, ponovni vzpon vinogradništva in vinarstva."
Predsednik sveta ptujske KGZ
Pred kratkim je Alojz Herga na mestu predsednika sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) Slovenije nasledil Milana Unuka. Verjame, da bi morala ta organizacija, po vzoru avstrijske, imeti pozicijo pomembnega posvetovalnega organa kmetijskega ministra. Ena najpomembnejših nalog zbornice je zanj preoblikovanje zemljiške politike oziroma delovanja Sklada kmetijskih zemljišč RS. Kmetje želijo doseči čim večje možnosti mladih prevzemnikov kmetij za najem ali odkup kakovostnih zemljišč. Ta so, kot je znano, zdaj zaradi dolgoročnih zakupov naslednikov nekdanjih kombinatov precej težko dosegljiva.