Grad Negova
Letos je minilo polnih 210 let od znamenite najdbe čelad, ki jih je med oranjem njive ob vinogradu v takratnem Ženjaku našel Jurij Slaček. Bil je eden od podložnikov negovskega gospostva, ki je imelo veliko podložnikov tudi na območju današnje občine Benedikt. Nanje je naletel po naključju in ni vedel, da gre za pomembno arheološko najdbo. Bil je zelo presenečen, ko je skupaj naštel 26 bronastih čelad. V strokovnih zapisih je navedeno, da so bile te prazgodovinske čelade najdene na enem kupu in zložene druga na drugo. Najditelj je eno čelado takoj načel z motiko, saj je sprva mislil, da so zlate. A se je hudo motil. O čeladah se je kmalu razširil ljudski glas po benediški okolici in mnogi so iz radovednosti prišli v Ženjak, da bi videli to "čudo".
Slaček jih je kmalu prodal bakrarju iz Maribora, ki jih je potem začel prodajati. Že pred 29. januarjem 1812 je okrožni glavar Maribora Johann Freiherr von Grimschitz pridobil najlepše štiri čelade, obe z napisi, in jih podaril Joanneumu v Gradcu. Nekaj čelad je bakrar prodal posameznikom. S sporočilom guvernerja Ferdinanda grofa von Bissingena Nippenburga je novica o muzejskem depoju čelad v Gradcu hitro dosegla dvorno pisarno na Dunaju in potem tudi cesarske muzejske zbirke. Vseh 17 čelad so morali že aprila 1812 poslati na Dunaj. Deloma so junija 1812 vendarle ustregli želji nadvojvode Janeza, da jih nekaj pustijo za muzej Joanneum. Numizmatični in antični kabinet z Dunaja jim je prepustil pet čelad.
Ena do negovskih čelad iz Ženjaka je upodobljena na naslovnici zbornika občine Benedikt.
Danes so čelade porazdeljene. Na Dunaju jih je v Kulturnozgodovinskem muzeju dvanajst, v graškem Joanneumu osem (tri so dobili kasneje), po eno čelado pa hranijo v Ljubljani in Münchnu, je o negovskih čeladah zapisal Stephan Karl z Inštituta za arheologijo graške univerze.
O njih je mogoče marsikaj izvedeti tudi na stalni razstavi v Negovskem gradu. Njeni avtorji so spoštljivo zapisali, da so čelade umestile Negovo na svetovni zemljevid arheologije že leta 1812, in dodali, da gre za pomembno zakladno najdbo, ki jo je med oranjem leta 1811 po naključju odkril Slaček. Razstava v Negovi predstavlja pot odkritih bronastih čelad, njihove značilnosti, poimenovanje, zgodovinski pomen in arheološko vrednost, razkriva skrivnosti in dragocenosti te edinstvene dediščine. Dokumentarno in filmsko predstavitev dopolnjuje še medeninasta kopija negovske čelade. Nanje so ponosni tudi v občini Benedikt, zato so čelado umestili na naslovnico občinskega zbornika Stopinje življenja.
