Ob kegljanju zaljubljen še v balinanje

Ni bil vrhunski kegljač in tudi vrhunski balinar ni, toda oba športa nosi globoko v srcu. Kot mladenič je Mariborčan Alojz Škofljanec popoldneve preživljal na kegljiščih, kamor še zdaj rad zahaja enkrat ali dvakrat na teden, že nekaj desetletij pa prijateljuje tudi z balinarsko kroglo.

Prosti čas zapolnil s kegljanjem

Športa imata tudi nekaj skupnega, le da pri prvem s kroglo podiraš keglje, pri drugem pa kroglo skušaš čim bolj približati balinčku ali z metom po zraku izbiti balinčka ali nasprotnikovo kroglo. Kegljanje potrebuje več moči v nogah in rokah, saj krogla s premerom 16 centimetrov tehta nekaj več kot 2,8 kilograma, balinarska krogla pa je premera od 90 do 10 milimetrov in težka od 900 do 1200 gramov. Dolžini balinarske in kegljaške steze sta približno enako dolgi, med 25 in 28 metri.

Leta 1940 v Brežicah rojeni Škofljanec je strahote druge svetovne vojne doživljal v izgnanstvu. "Naša šestčlanska družina - oče, mama, trije sinovi in hčerka - je bila med vojno štiri leta izseljena v Nemčijo, po zmagi nad fašizmom smo se vrnili. Končal sem osnovno šolo in šel v uk na IKŠ v Mariboru, kjer sem pridobil poklic strojnega ključavničarja. Prvo zaposlitev sem dobil v Tamu, ob prostem času sem igral nogomet in rokomet, tudi z judom sem se ukvarjal," mladostna leta opiše Škofljanec. "Ko sem se poročil, je bila na vrsti gradnja hiše, po izgradnji sem spet imel več prostega časa in sodelavec Janez Vanek, ki je kegljal pri Braniku, me je nagovoril, da sem leta 1972 začel kegljati pri tem mariborskem klubu," se prvega stika s kegljanjem spomni sogovornik.

Kegljači Branika so trenirali in tekmovali na kegljišču KK Konstruktor v Sernčevi ulici. "Kegljal sem na mariborskih, slovenskih in tudi jugoslovanskih prvenstvih, klubska igralska zasedba je bila kakovostna, v ekipi je bil tudi svetovni as Miro Steržaj. Ko so leta 1976 začeli veljati znameniti portoroški sklepi, ki so v slovenski šport prinesli korenite spremembe, smo to občutili tudi v KK Branik, saj je v Mariboru prednost pri uporabi kegljišča v Sernčevi ulici dobil KK Konstruktor. Ker se naš klub ni hotel združiti z njim, smo kegljali na različnih kegljiščih, dokler se nismo združili s KK Čarda pri Murski Soboti in na tekmovanjih nastopali kot KK Čarda Branik. Klub je še naprej tudi prirejal tradicionalne turnirje ob tedanjem dnevu JLA, menda jih je bilo skupno dvanajst, zadnji leta 1989, ob 40-letnici KK Branik. Vmes je bilo leta 1974 zgrajeno štiristezno kegljišče v hotelu Habakuk v Mariboru, ob otvoritvi je bil 6. in 7. decembra turnir, na katerem sem podiral keglje, KK Branik pa je kegljišče prevzel v upravljanje, dokler ga ob obnovi hotela niso porušili. Leta 1981 sem prestopil v KK Konstruktor, zanj kegljal nekaj let, tudi v prvi jugoslovanski ligi, bil trener mlajših kegljačev, podobno delo sem opravljal tudi pri KK Lokomotiva. Po letu 1988 sem opustil redne treninge, tekmovalna žilica pa mi vendarle ni dala miru in dokaj uspešno sem keglje podiral na igrah invalidov in sindikalnih igrah. Zdaj po dvakrat na teden za razvedrilo kegljam na kegljišču Lokomotive in Krilatega kolesa," je kegljaško pot opisal Škofljanec, ki ima osebni rekord pri 200 lučajev 998 podrtih kegljev.

Zasvojilo ga je balinanje

Leta 1995 je Škofljanec postal vdovec, dve leti pozneje se je upokojil in rekreacija je postala še pomembnejši del njegovega življenja. Živel je v Hočah, ko so v bližini njegovega doma ob koncu minulega tisočletja začeli graditi balinišče, je pomagal pri gradnji in se včlanil v novoustanovljeni klub, ki premore štiri steze z nadstrešnico. Balinanje je po kegljanju postalo njegova druga ljubezen. "Za BK Hoče igram približno 20 let. Igra mi je zelo všeč, veliko se gibam na prostem, ni tako naporno kot kegljanje. Bil sem operiran na obeh kolenih, imam nova kolka, a ko se pri balinanju dobro ogrejem, ni težav," razloži. "Podobno kot na kegljiščih sem tudi na baliniščih spletel prijateljske vezi, družba mi je zelo všeč, dvakrat na teden se iz Maribora v Hoče vozim na treninge, ob sobotah so običajno tekme. Naš klub je že igral v prvi slovenski ligi, večkrat tudi v drugi in tudi v letošnji sezoni bo igral v drugi ligi, na prvenstvih OBZ Maribor in na turnirjih pa osvaja pokale kot za šalo. Balinanje priporočam vsem, ki se radi gibajo na zraku, primeren je za ljudi vseh starosti. Upam, da mi bo zdravje še naklonjeno in bom lahko še veliko let kegljal in balinal. Sem nemirnega duha, ves čas moram nekaj početi, lenarjenja in poležavanja ne poznam, kvarita mi razpoloženje," pogovor sklene Alojz Škofljanec.