Obrtniki v Ormožu opozarjajo, da stežka pridejo do ugodnih kreditov, saj banke zatajijo

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož šteje ta čas 102 člana. Kar 40 odstotkov se jih ukvarja z gradbeništvom, 20 odstotkov z gostinstvom, po deset z avtoprevozništvom ter s kozmetično in frizersko dejavnostjo, ostali opravljajo različne storitvene dejavnosti. Podatka o številu zaposlenih pri njihovih članih v zbornici nimajo. Med nosilci dejavnosti prevladuje srednja generacija, saj je povprečna starost njihovih članov 53 let. Žal se je v zadnjih desetih letih število članov prepolovilo, kajti denimo v letu 2012 je zbornica štela nekaj več kot 200 članov. Takrat se jih je največ ukvarjalo z avtoprevozništvom in gostinstvom. Letos je območna zbornica, ki jo vodi Mojca Šalamun, za pet desetletij delovanja prejela občinsko priznanje. Med drugim je bila zbornica vrsto let organizatorica lokalnega obrtnega sejma Kovito.

Sekretarja območne obrtno-podjetniške zbornice Damjana Štiblerja veseli, da se z leti povečuje število mladih, ki se odločijo podati se na pot podjetništva.Tudi pri prevzemanju dejavnosti staršev s strani potomcev opažajo napredek, saj se po Štiblerjevi oceni vsako leto povečuje interes za prenos podjetja na družinske člane: "Veseli nas, da se tradicija družinskega podjetništva ohranja tudi na našem koncu."

Biti podjetnik ni enostavno

Damjan Štibler: "Biti obrtnik ali podjetnik v današnjih razmerah ni enostavno. Vsak dan znova se naši člani soočajo z novimi razmerami in pogoji na trgu. In to ne le na področju, na katerem poslujejo, temveč tudi na področju zakonodaje, v okviru katere morajo poslovati. Od podjetnika tako ni mogoče pričakovati, da bi lahko sam obvladal vsa potrebna znanja za nemoteno delovanje in razvoj podjetja. Prav tu je bistvena naloga naše zbornice, da članom zagotovimo hitre in prave informacije, ko jih potrebujejo, ter da jih ažurno informiramo o vseh pomembnih novostih, ki se nanašajo na opravljanje posameznih dejavnosti."

Podjetnikom pomagajo tudi pri promociji njihovih storitev, zanje organizirajo različne delavnice, seminarje in skupen nastop na sejmih, kot je Mednarodni obrtni sejem v Celju: "Naši člani imajo tudi veliko ugodnosti preko naše kartice Mozaik, pri čemer gre za ugodnejše pakete pri Telekomu, popuste pri Merkurju, Big Bangu, za cenejša ali brezplačna predavanja ... Ker pa smo ena najmanjših zbornic v Sloveniji, dajemo poudarek posamičnemu svetovanju našim članom."

Pomanjkanje delavcev

Kot največjo težavo, poleg krize zaradi covida, Štibler ocenjuje pomanjkanje kadra, torej, kako in kje najti delavce. Zato je prizadevanje za štipendiranje dijakov, ki se šolajo za deficitarne poklice in jih predvsem potrebujejo obrtniki, na mestu. A je potrebne še nekaj več prožnosti pri zaposlovanju po vajeniškem sistemu.

Ob tem je težava tudi zagotovitev likvidnosti v poslovanju. Štibler: "Pri vsakodnevnem stiku s podjetniki opažam, da jih veliko potrebuje likvidnostna sredstva, žal pa banke pri dodelitvi teh zatajijo, saj denimo normirani samostojni podjetniki zelo težko pridejo do ugodnih kreditov ali drugih virov financiranja." Prav tako vsem malim, srednjim in večjim podjetjem ter obrtnikom na ormoškem območju veliko oviro pri poslovanju predstavlja dejstvo, da še nimajo hitre cestne povezave Ptuj-Ormož, kar je precejšnja logistična težava.

Dobrodošle občinske spodbude

Ali je lokalno okolje dovolj spodbudno za razvoj obrti in podjetništva, ki je še posebno potem, ko je velikih zaposlovalcev na Ormoškem vse manj, zelo pomemben, vprašamo. Štibler: "Naša zbornica zelo dobro sodeluje z ormoško občino, prav tako s tukajšnjo razvojno agencijo. Z županom Danijelom Vrbnjakom celo izvrstno sodelujemo, saj se sproti odziva na naše pobude. Lokalnim podjetjem občina pomaga z razpisi za sofinanciranje opreme, zaposlitev, promocijske dejavnosti in podobno. In moram povedati, da se iz leta v leto povečuje zanimanje podjetij in se na te razpise tudi prijavijo. Na Ormoškem imamo razvito podporno okolje za podjetništvo." Svojim članom, a tudi nečlanom, v zbornici stojijo ob strani v času epidemije. Štibler pravi, da je zbornični sistem ves čas razglasitve epidemije dejaven s predlogi vladi, katere ukrepe naj omili in katere ukrepe naj sprejme, da bodo podjetja lažje preživela težke čase in začela normalno poslovati.

Vprašaj za pot človeka, ki jo pozna

"Nekatere naše predloge so upoštevali, nekaterih pa (še) ne. Vrata obrtnih zbornic so bila ves čas epidemije odprta, tako za člane kot tudi za nečlane, ki smo jim po svojih močeh pomagali s svetovanjem in storitvami. Menim, da je tudi po naši zaslugi veliko podjetij ohranilo delovna mesta in bo poslovalo dalje. Pravijo, da če hočeš priti na vrh gore, vprašaj za pot človeka, ki pot dobro pozna, zato je naše mnenje, da bi vlada morala še bolj prisluhniti našim predlogom in pripombam ter obrtnozbornični sistem umestiti v zakon o podpornem okolju za podjetništvo," doda Štibler.

Prepričan je, da je ravno kriza potrdila dejstvo, kako močno v državi potrebujemo trdno in strokovno zbornico, ki je prvi svetovalni servis za potrebe podjetnikov in obrtnikov: "V težkih trenutkih se obrnejo na nas za pomoč. Zato si želimo, da bi se nam pridružilo še več članov, saj je od leta 2013 s spremembo obrtnega zakona članstvo prostovoljno. Kajti le združeni bomo lahko soustvarjali boljše in prijaznejše poslovno okolje. Kot pravi stari rek, je v slogi moč. Našim članom smo bili in želimo ostati prijazna, odgovorna in strokovna zbornica."