V predlogu o ustanovitvi pokrajin, ki ga je državni svet poslal občinskim svetom v razpravo, je nekaj predlogov členitve Slovenije, nakazane pa so tudi pristojnosti in naloge pokrajin. Na Ormoškem se je ob tem vnela zanimiva razprava. Svetniki so gradivo obravnavali, a se glede predlaganih delitev niso opredeljevali. Kot je ocenil ormoški župan Danijel Vrbnjak, bo najbolj pomembno, kakšne bodo naloge pokrajin in predvsem viri financiranja za njihovo delo, šele potem bi se kazalo opredeljevati do predlogov členitve. Ormož bi denimo v enem od predlogov z desetimi pokrajinami, kjer sta mestni občini Maribor in Ljubljana izvzeti s posebnim statusom, sodil pod Štajersko s sedežem pokrajinske uprave na Ptuju, s pokrajinskim svetom v Slovenski Bistrici in svetom občin v Ormožu. Drugi predlog ga, ob delitvi Štajerske na zahodno in vzhodno, uvršča v vzhodno s sedežem na Ptuju. Seveda ob tem ostaja osnovno vprašanje, ali bo projekt pokrajin v Sloveniji sploh uspel.
Strah pred ptujskim centralizmom
V razpravo so se dejavno vključili člani ormoškega odbora NSi. Njegov predsednik in bivši župan Alojz Sok se strinja z Vrbnjakom, da bi morale biti naloge pokrajin bolj natančno določene in prav tako viri financiranja: "Ni dovolj samo okvirno zapisati, da se bo vprašanje financiranja uredilo z zakonom, ob tem da so naloge določene zelo ohlapno." Po oceni ormoškega odbora NSi je razmišljanje, da naj bi pokrajine nastale od spodaj navzgor, vprašljivo: "Vodi k temu, da se že porajajo neka nova pričakovanja glede pokrajin, njihovih sedežev in velikosti in da se posamezne občine združujejo z namenom dobiti pokrajino. " Ob predlogu pokrajine s sedežem na Ptuju je Sok opozoril, da ima Ormož tudi slabe izkušnje: "Gre za težave pri organizaciji muzejske dejavnosti, dvomimo o uspešnosti pridobitve programa zdravstveni tehnik v Ormožu, če bi bili v pokrajini skupaj z močnejšim Ptujem. Tudi ukinitev inšpekcijskih služb, dela geodetske uprave oziroma poskus, da se v celoti prenese na Ptuj, kot podobni poskusi na področju sodstva, srednjega šolstva in še kje nas ne navdušujejo, da bi se potegovali za manjše pokrajine. Zato zagovarjamo zamisel, da ostanemo Štajerci v Štajerski pokrajini." Sok je prepričan, da bi le v tem primeru lahko oblikovali zavezništva proti poskusom centralizacije v regiji. Svetnik NSi Jože Cajnko je dodal, da bi morali v te razprave na občinskem svetu vključiti sedanje in nekdanje državne poslance.
Razrešiti bi morali stare nesporazume med Ptujem in Ormožem
O strahu pred morebitnim "ptujskim centralizmom" smo povprašali župana Vrbnjaka, ki je odgovoril, da bi kazalo še pred nastankom pokrajin razrešiti nesporazume s Ptujem. "Sam se še nisem opredelil, kam naj bi Ormož sodil, v večjo Štajersko z Mariborom ali v manjšo s sedežem na Ptuju. Vsekakor se bomo morali nekam uvrstiti. Upam, da te meje ne bodo preveč zabetonirane, saj se denimo na področju turizma preko Jeruzalema povezujemo tudi z ljutomerskim območjem. Zagotovo pa se bodo pokrajine zdaj koncentrirale okoli enajstih mestnih občin in najbrž ne bomo dočakali, da bi bil Ormož kdaj mestna občina," nekoliko pikro pripomni Vrbnjak. V NSi ocenjujejo, da je ormoški svet s tem, ko ni sprejel nobene odločitve glede podobe pokrajin, "zamudil priložnost, da takoj na začetku pove, kaj meni in zakaj ter v kakšni pokrajini si želi biti".
Kam bi uvrstili Ormož, smo vprašali vse tri poslance z ormoškega območja. A se nobeden od njih o opisani dilemi ni izrekel.
Za referendum
Aljaž Kovačič (LMŠ): "V naši stranki ves čas zagovarjamo, da s pokrajinsko ureditvijo krepimo decentraliziranost in razvojni preboj regij, česar stranski učinek nikakor ne sme biti dodatna birokratizacija ali izdatno obremenjevanje javnih financ.Verjamem, da se ustanavljanja pokrajin kaže lotiti po različnih nivojih in da je za vse razprave še čas."
Mojca Žnidarič (SMC): "Kot poslanka menim, da meje pokrajin niso stvar političnih strank ali državnega zbora, ampak predvsem občin in njihovih svetov. V drugi fazi pa stvar prebivalcev, ki se bodo lahko o tem izrekli na referendumu. Pobudo je treba prepustiti občinam, saj je to njihova izvorna pravica. Prav je, da se opravi čim širša demokratična razprava. Na koncu bi bilo najbolj prav, da bi ljudje na referendumu lahko odločili med več različicami in ne zgolj med dvema predlogoma."
Jani Ivanuša (SNS): "Zavzemamo se za pet zgodovinskih pokrajin, Štajersko, Kranjsko, Koroško, Gorenjsko in Primorsko, kot dežel z državno kontinuiteto ter Pomursko, formirano na območju, ki smo ga dobili nazaj s trianonskim sporazumom. Vse ostalo so nerazumna predvidevanja in predvsem s stranko SD in nekaterimi župani podprto razbijanje Slovenije. Predlagane regijske delitve so neumne in njihov namen je uničevanje države Slovenije."
Na Ptuju za Spodnjepodravsko pokrajino
Kot smo poročali, nad večjo pokrajino Štajersko na Ptuju niso navdušeni. Župani spodnjega Podravja so bolj naklonjeni lastni, manjši pokrajini. Ptujski mestni svet je že predlagal ustanovitev Spodnjepodravske pokrajine z 19 občinami, skupno površino 860 kvadratnih kilometrov in nekaj čez 84 tisoč prebivalci. To utemeljujejo z enajstimi mestnimi občinami kot urbanimi centri, v katerih infrastrukturne, gospodarske in demografske povezave že obstajajo.