Ormoška dilema: V pokrajini z glavnim Mariborom ali Ptujem?

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
20.03.2021 06:00
Ob delovnem gradivu državnega sveta o bodočih pokrajinah se je na Ormoškem vnela razprava, kaj bi bilo bolje. Biti v veliki Štajerski s sedežem v Mariboru ali v manjši pokrajini s Ptujem kot središčem.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V ormoškem gradu zdaj zasedajo občinski svetniki, v bodoče bo morda tudi pokrajinski svet občin. 
Darja Lukman Žunec

V predlogu o ustanovitvi pokrajin, ki ga je državni svet poslal občinskim svetom v razpravo, je nekaj predlogov členitve Slovenije, nakazane pa so tudi pristojnosti in naloge pokrajin. Na Ormoškem se je ob tem vnela zanimiva razprava. Svetniki so gradivo obravnavali, a se glede predlaganih delitev niso opredeljevali. Kot je ocenil ormoški župan Danijel Vrbnjak, bo najbolj pomembno, kakšne bodo naloge pokrajin in predvsem viri financiranja za njihovo delo, šele potem bi se kazalo opredeljevati do predlogov členitve. Ormož bi denimo v enem od predlogov z desetimi pokrajinami, kjer sta mestni občini Maribor in Ljubljana izvzeti s posebnim statusom, sodil pod Štajersko s sedežem pokrajinske uprave na Ptuju, s pokrajinskim svetom v Slovenski Bistrici in svetom občin v Ormožu. Drugi predlog ga, ob delitvi Štajerske na zahodno in vzhodno, uvršča v vzhodno s sedežem na Ptuju. Seveda ob tem ostaja osnovno vprašanje, ali bo projekt pokrajin v Sloveniji sploh uspel.

​Strah pred ptujskim centralizmom

V razpravo so se dejavno vključili člani ormoškega odbora NSi. Njegov predsednik in bivši župan Alojz Sok se strinja z Vrbnjakom, da bi morale biti naloge pokrajin bolj natančno določene in prav tako viri financiranja: "Ni dovolj samo okvirno zapisati, da se bo vprašanje financiranja uredilo z zakonom, ob tem da so naloge določene zelo ohlapno." Po oceni ormoškega odbora NSi je razmišljanje, da naj bi pokrajine nastale od spodaj navzgor, vprašljivo: "Vodi k temu, da se že porajajo neka nova pričakovanja glede pokrajin, njihovih sedežev in velikosti in da se posamezne občine združujejo z namenom dobiti pokrajino. " Ob predlogu pokrajine s sedežem na Ptuju je Sok opozoril, da ima Ormož tudi slabe izkušnje: "Gre za težave pri organizaciji muzejske dejavnosti, dvomimo o uspešnosti pridobitve programa zdravstveni tehnik v Ormožu, če bi bili v pokrajini skupaj z močnejšim Ptujem. Tudi ukinitev inšpekcijskih služb, dela geodetske uprave oziroma poskus, da se v celoti prenese na Ptuj, kot podobni poskusi na področju sodstva, srednjega šolstva in še kje nas ne navdušujejo, da bi se potegovali za manjše pokrajine. Zato zagovarjamo zamisel, da ostanemo Štajerci v Štajerski pokrajini." Sok je prepričan, da bi le v tem primeru lahko oblikovali zavezništva proti poskusom centralizacije v regiji. Svetnik NSi Jože Cajnko je dodal, da bi morali v te razprave na občinskem svetu vključiti sedanje in nekdanje državne poslance.

O strahu pred morebitnim "ptujskim centralizmom" smo povprašali župana Vrbnjaka, ki je odgovoril, da bi kazalo še pred nastankom pokrajin razrešiti nesporazume s Ptujem. "Sam se še nisem opredelil, kam naj bi Ormož sodil, v večjo Štajersko z Mariborom ali v manjšo s sedežem na Ptuju. Vsekakor se bomo morali nekam uvrstiti. Upam, da te meje ne bodo preveč zabetonirane, saj se denimo na področju turizma preko Jeruzalema povezujemo tudi z ljutomerskim območjem. Zagotovo pa se bodo pokrajine zdaj koncentrirale okoli enajstih mestnih občin in najbrž ne bomo dočakali, da bi bil Ormož kdaj mestna občina," nekoliko pikro pripomni Vrbnjak. V NSi ocenjujejo, da je ormoški svet s tem, ko ni sprejel nobene odločitve glede podobe pokrajin, "zamudil priložnost, da takoj na začetku pove, kaj meni in zakaj ter v kakšni pokrajini si želi biti".

Kam bi uvrstili Ormož, smo vprašali vse tri poslance z ormoškega območja. A se nobeden od njih o opisani dilemi ni izrekel.

​Za referendum

Aljaž Kovačič (LMŠ): "V naši stranki ves čas zagovarjamo, da s pokrajinsko ureditvijo krepimo decentraliziranost in razvojni preboj regij, česar stranski učinek nikakor ne sme biti dodatna birokratizacija ali izdatno obremenjevanje javnih financ.Verjamem, da se ustanavljanja pokrajin kaže lotiti po različnih nivojih in da je za vse razprave še čas."

Mojca Žnidarič (SMC): "Kot poslanka menim, da meje pokrajin niso stvar političnih strank ali državnega zbora, ampak predvsem občin in njihovih svetov. V drugi fazi pa stvar prebivalcev, ki se bodo lahko o tem izrekli na referendumu. Pobudo je treba prepustiti občinam, saj je to njihova izvorna pravica. Prav je, da se opravi čim širša demokratična razprava. Na koncu bi bilo najbolj prav, da bi ljudje na referendumu lahko odločili med več različicami in ne zgolj med dvema predlogoma."

Jani Ivanuša (SNS): "Zavzemamo se za pet zgodovinskih pokrajin, Štajersko, Kranjsko, Koroško, Gorenjsko in Primorsko, kot dežel z državno kontinuiteto ter Pomursko, formirano na območju, ki smo ga dobili nazaj s trianonskim sporazumom. Vse ostalo so nerazumna predvidevanja in predvsem s stranko SD in nekaterimi župani podprto razbijanje Slovenije. Predlagane regijske delitve so neumne in njihov namen je uničevanje države Slovenije."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta