Osem tehničnih izboljšav Talumovih povezanih v inovativnosti

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
13.01.2021 06:15
Vedoželjnost, energija in zaupanje so rdeča nit dejavnosti, ki tudi v preteklem letu ni usahnila. Pandemijo so izkoristili za raziskave in naredili velik korak naprej
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marko Drobnič
Igor Napast
Talumovi inovatorji so prejeli bronasto priznanje Štajerske gospodarske zbornice za inovacije v podravski regiji.
Stanko KOZEL

Osem tehničnih izboljšav, ki prinašajo za več kot 634 tisoč evrov letne gospodarske koristi, 1120 inovacijskih predlogov in 28 predlogov v akciji Upam si! so dosežki Taluma na področju inovativnosti v letu 2020. Nagrade najboljšim so podelili decembra lani v okviru 9. dneva inovativnosti in 4. razvojnoraziskovalnega dneva, ki so ju ob upoštevanju epidemioloških razmer izvedli virtualno.

Talum Kidričevo.
Janko RATH

Profesionalna inovativnost

Predsednik uprave Marko Drobnič je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so se v Talumu hitro prilagodili novim razmeram in niso zanemarili aktivnosti na področju raziskav, razvoja in inovativnosti. Po besedah dr. Stanislava Koresa, vodje strateškega razvoja, so čas pandemije izkoristili za raziskave in naredili velik korak naprej na različnih področjih. Tesneje se povezujejo in sodelujejo tako v tovarni kot tudi z zunanjimi inštitucijami.

Marko Drobnič
Igor NAPAST

V Talumu so bili preteklo leto še posebno ponosni na dosežke na področju profesionalnega inoviranja oziroma tehničnih izboljšav, saj so jih do konca avgusta zabeležili kar osem. Procesna inovacija Borisa Šegule, Gregorja Zečevića, Tomaža Godiclja, Vekoslava Cestnika in Jožeta Turka Učinkovita in trajnostna proizvodnja rondelic in rondel iz nove širine aluminijevega ozkega traku je prejela tudi bronasto priznanje Štajerske gospodarske zbornice za inovacije v podravski regiji. V okviru Talumovega dneva inovativnosti so bile nagrajene še tehnične izboljšave Prenova dvižnih vrat na livni celici Scania Dejana Poplatnika, Franca Lesjaka in Zvonka Čerčka in Zmanjšanje anodnih efektov Branka Jurška in Antona Verdenika. Popravilo puhala Hartmann je inovacija Draga Škergeta, Mateja Simoniča in Dušana Debelaka, ki je tudi predlagatelj inovacije Predelava in ponovna uporaba hladilnika na PTM-žerjavu. Nagradili so tudi tehnične izboljšave Branka Krajnca, povezane z vpeljavo novih filtrov pri litju ulitkov, spremembo tehnologije izdelave peščenih jeder Andreja Petroviča in Tomaža Zemljariča ter obnovo pnevmatskih kladiv Uroša Prejaca.

Janez Vogrinec
Stanko KOZEL

Množično inovativno dejavnost v Talumu spremljajo od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta letos. Lani so obravnavali 1120 inovacijskih predlogov, ki jih je podalo 335 različnih predlagateljev, nagradili pa so štiri sodelavce. Najbolj aktivni so bili Janez Vogrinec, vodja izmene v proizvodnji anod, s 34 predlogi, Kristijan Gajser, vodja strojnega vzdrževanja livarn, s 25 predlogi, David Lorber, vodja litja na nizkotlačnih livnih strojih, in Aleš Krajnc, vodja izmene v gravitacijski in nizkotlačni livarni, oba s 24 predlogi.

Proizvodnja v Talumu Kidričevo
Janko RATH

Akcijo Upam si! 2020 so v Talumu zaradi covida-19 prestaviti s spomladanskih mesecev na jesenske. Moto natečaja je izhajal prav iz koronske krize, torej delajmo enostavno, uporabno in virtualno. Nagradili so pet najbolje ocenjenih predlogov, ki so jih podali Matjaž Škerget, Natalija Vindiš, Milka Kardum, Žan Štern in Marjan Rebernišek.

Že desetletje v Talumu posebno pozornost posvečajo inovativnosti.
Slavica PIČERKO PEKLAR

Trendi v aluminijski industriji

Marko Drobnič: "Svetovna proizvodnja primarnega aluminija bo v tem letu dosegla okrog 62 milijonov ton, kar je približno pet odstotkov manj kot v letu 2019. V prihodnje pričakujemo nadaljevanje od štiri- do šestodstotne letne rasti potrebe po aluminiju, kar pomeni, da bo treba povečevati tako proizvodnjo primarnega aluminija kot posvetiti več pozornosti reciklaži. Kljub zavedanju o pomenu krožnega gospodarjenja in povečevanju obsega reciklaže aluminija rasti potreb po aluminiju samo s pretaljevanjem v prihodnje ne bo mogoče pokriti. Dejstvo je namreč, da je kar 75 odstotkov proizvedenega aluminija še vedno v uporabi. Potreba po primarnem aluminiju za izdelavo izdelkov v Evropi je osem milijonov ton. V Evropi se ga proizvede nekaj manj kot štiri milijone ton, preostalo potrebno količino uvozimo iz tretjih držav. Količine recikliranega aluminija v Evropi prav tako rastejo in dosegajo vrednost šest milijonov ton. Iz tega se proizvede dobrih 13 milijonov ton izdelkov. Tej metalni bilanci, iz nje izhajajočemu izzivu uvozne odvisnosti Evrope in strategiji rasti Evrope, predvsem v avtomobilskem in pakirnem sektorju, namenja EU posebno pozornost. Izvaja namreč ukrepe, s katerimi ščiti pomemben in dragocen vir surovine in njeno proizvodnjo v EU ter s tem pomembno panogo v Evropi. Aluminijska industrija v Evropi namreč ustvari okrog 40 milijard evrov prihodkov in daje neposredno in posredno delo več kot milijon ljudem."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta