Slavica Pičerko Peklar
Pri tovarni ADK v Dolanah, ob glavni cesti, ki se z borlskega konca nadaljuje proti občinskemu središču, je občina Cirkulane že pred leti začela urejati ekonomsko-poslovno cono, kjer številna gradbišča kažejo, da se podjetništvo v nekdaj nerazvitih Halozah vse bolj razvija. Gradnjo obrtne cone, ki vključuje komunalno urejanje in opremljanje zemljišč, je podprla tudi Evropska unija iz Sklada za regionalni razvoj.
Obrtno cono bodo še širili
"Gospodarsko zaostajanje za preostalimi območji v Sloveniji, pomanjkanje delovnih mest, slaba infrastruktura in oddaljenost ter nedostopnost krajev so bili v preteklosti glavni razlogi za odhod naših ljudi, še posebno mladih, v mesta, zato smo kot samostojna občina začeli ukrepati, našli dovolj velik in primeren prostor za gradnjo obrtne cone, kar je prepričalo investitorje, da so izbrali našo lokacijo za sedež svojih dejavnosti," ugotavlja Antonija Žumbar, županja Cirkulan, in dodaja, da bodo dobra dva hektarja veliko območje v prihodnje še širili: "Zdaj v naši obrtni coni že posluje oziroma je tik pred zagonom šest podjetij, ki se v glavnem ukvarjajo z montažo industrijskih strojev in naprav, mehansko obdelavo kovin ... Prihaja podjetje, ki se ukvarja s stavbnim mizarstvom in tesarstvom, semkaj se seli tudi proizvodnja vina. Med tistimi, ki tukaj gradijo oziroma že delajo, so tako domačini kot podjetniki iz sosednjih občin."
Dobra lokacija
Marjan Fuks, samostojni podjetnik iz Pristave, ki se ukvarja z zidarstvom: "Sam sicer nimam sedeža svoje dejavnosti v tej obrtni coni, a sem tukaj prisoten kot izvajalec del, saj s sodelavci v Dolanah gradimo večjo poslovno halo. Lokacija te obrtne cone je s prometnega vidika zelo ugodna, saj je nedaleč od glavne državne ceste do mejnega prehoda s Hrvaško. Gradili smo že v več podobnih obrtno-podjetniških conah in moram povedati, da je ta resnično dobro komunalno opremljena. Nobenih težav nimamo in za našega poslovnega partnerja bomo gradnjo zaključili v dogovorjenem času, na pragu pomladi."
Kot pravi cirkulanska županja, je v postopku priprava podrobnega prostorskega načrta, s katerim bodo cono še razširili in jih dodali še slab hektar novih zemljišč. "Vsa zemljišča bomo, kot v prvi fazi, komunalno opremili. To pomeni, da bomo uredili vodovodno in kanalizacijsko ter vse drugo sodobno omrežje, poskrbeli pa tudi za javno razsvetljavo. Do glavne ceste Ptuj-mejni prehod Zavrč je le kilometer. Ko bo z završkega konca zgrajen še most čez Dravo, ki bo naš konec Haloz povezal z bodočo glavno cesto med Ormožem in Ptujem, ki predstavlja navezavo na avtocesto, pa bo našim obrtnikom in podjetnikom omogočen še lažji in hitrejši dostop do evropskih trgov," dodaja županja, ki tudi zaradi neposredne bližine Hrvaške meje prepoznava v gradnji obrtno-podjetniške cone v Dolanah veliko priložnost za gospodarski razvoj.
K temu, da je zanimanje za nakup zemljišč v obrtni coni Dolane veliko, je prispevala tudi cena kvadratnega metra komunalnega zemljišča, saj je ta znašala le dobrih šest evrov. "Takšno ceno smo lahko ponudili, ker je razliko sofinancirala tudi Evropska unija. Celoten strošek urejanja cone je znašal slab poldrugi milijon evrov, pri čemer sta EU in naša država prispevali skupaj 966 tisoč evrov, ostal sredstva smo zagotovili iz občinskega proračuna. Na tovrstno pomoč pa računamo tudi v prihodnje, zato pripravljamo projekte, s katerimi bomo lahko kandidirali za razpoložljiva sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj," pravijo v vodstvu cirkulanske občine. Dodajajo, da v občini z nekaj več kot 2300 prebivalci posluje blizu sto podjetij, obrtnikov in samostojnih podjetnikov. Velika večina se jih ukvarja z različnimi področji gradbeništva, trgovino, svetovanjem, predelovalnimi dejavnostmi in kmetijskimi dopolnilnimi dejavnostmi.
Obnova Borla in Parka dediščine
Poleg razvoja podjetništva v haloški občini Cirkulane svojo prihodnost povezujejo tudi z razvojem turizma. Tudi zato, omenja županja, posebno skrb namenjajo cestni gradnji, kar je povezano tudi z odpravo plazov.
Pritegneta ugodna cena komunalno dobro opremljenih zemljišč in prometna povezanost
"Tukaj sta tudi dve investiciji, za kateri smo prepričani, da predstavljata pomemben korak v smeri želenega napredka in naše prepoznavnosti. Od lani tako poteka delna obnova gradu Borl, ki je sicer v državni lasti. Zaživel bo poseben naravoslovno-interpretacijski center Drava. Urejena bo tudi kavarna s sanitarijami, obiskovalcem pa bodo lahko naši ljudje ponudili izdelke domače in umetne obrti ter kmetijske pridelke. V nadstropju gradu bo urejena večnamenska dvorana, nekdanji bazen ob gradu Borl pa bo postal mokrišče oziroma mlaka s trstičjem in močvirnimi rastlinami. Sami pa, v okviru Las-projektov, začnemo urejanje Parka dediščine Cirkulane, ki ga bomo uredili pri cerkvici sv. Katarine, kamor bomo preselili tudi dolga leta propadajočo haloško hiško," napoveduje županja Cirkulan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
