Podravje in predvsem Maribor sta bila v preteklosti sinonim za industrijo. Kaj je ostalo od jugoslovanskega Manchestra?

Vera Kozmik Vodušek
23.10.2020 04:00

Industrija je izjemno pomemben del gospodarstva, seveda pa gospodarstvo ni le industrija. Tako bi se lahko igrali s stavki s področja logike. Pa se ne bomo. Čeprav je dejstvo, da ni malo ljudi, ki imajo ob besedi gospodarstvo pred očmi predvsem industrijo. In to ne katerokoli industrijo, večina pomisli na predelovalno industrijo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Podravje in predvsem Maribor sta bila nekoč v resnici pomembna in znana po industriji. Ker je bila na tem območju izjemno močna tekstilna industrija, so Maribor imenovali kar jugoslovanski Manchester. Seveda je bila v regiji vedno močna kovinska industrija, če pogledamo celotno Podravje, pa tudi živilskopredelovalna.

Na še vedno aktualni lestvici največjih slovenskih živilskopredelovalnih družb iz leta 2019 je Perutnina Ptuj s 177,4 milijona evrov prihodkov in več kot 1400 zaposlenimi na tretjem mestu, če pogledamo na tradicionalno pokrajino Štajersko, pa je štajersko podjetje tudi na prvem mestu. Govorimo o Pivovarni Laško Union, največji slovenski živilski družbi.

Predelovalna industrija je vedno, in tako je tudi danes, obsegala zelo različne panoge, od kovinske, avtomobilske, kemijske, farmacevtske, elektro industrije do živilske, tekstilne in drugih, mogoče manj prepoznavnih. Vsekakor pa gre za izjemno pomemben in izjemno izvozno naravnan del gospodarstva. Nobenega dvoma tudi ni, da je prav predelovalna industrija eden od najbolj razpoznavnih kazalnikov uspešnega in zdravega gospodarstva, saj je proizvodnja povezana s skoraj vsemi drugimi gospodarskimi področji.

Razmerja med panogami v Podravju

Če smo se na začetku tega razmišljanja poigrali z mislijo, da mnogi ob besedi industrija pomislijo prav na predelovalno industrijo, to misel podatki tudi potrdijo, saj predelovalna industrija doprinese kar 45 odstotkov k ustvarjenemu skupnemu prihodku Podravja.

Najuspešnejše panoge v Podravju glede na ustvarjen prihodek so: predelovalne dejavnosti (45,3 %), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (19,1 %), gradbeništvo (7,1 %), oskrba z električno energijo, plinom in paro (6,4 %), promet in skladiščenje (6,3 %), druge panoge (15,8 %).

Pokaže se tudi, da je predelovalna industrija največji podravski zaposlovalec. Največji zaposlovalci v Podravju (deleži števila zaposlenih po panogah) so: predelovalne dejavnosti (40,5 %), promet in skladiščenje (12,2 %), gradbeništvo (10,5 %), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (9,7 %), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (8,2 %), druge panoge (18,9 %).

Podatki nas hitri prepričajo, da se Podravje upravičeno ponaša ne samo z uspešno tradicijo predelovalne industrije, ki je usmerjala razvoj regije v preteklosti, status najpomembnejše panoge v Podravju ohranja tudi danes. Poleg tega si podjetja iz predelovalnih dejavnosti zelo uspešno utirajo poti tudi na zahtevna globalna tržišča.

Največji izvozniki v Podravju (deleži čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih) so: predelovalne dejavnosti (73,4 %), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (10,4 %), gradbeništvo (5,8 %), promet in skladiščenje (5,1 %), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (1,6 %), druge panoge (3,7 %).

Predelovalna industrija daje kruh 30.000 ljudem

Podravska predelovalna industrija seveda ni pomembna samo za Podravje (1228 podjetij iz te panoga daje delo skoraj 29 tisoč zaposlenim), opazno vlogo ima tudi v slovenski predelovalni industriji in gospodarstvu nasploh. Je namreč največji zaposlovalec v slovenskem gospodarstvu in zaposluje približno tretjino vseh delavcev, prav tako ustvarijo podjetja iz te panoge skoraj tretjino dodane vrednosti, ki se povečuje hitreje kot prihodki, kar dokazuje dobro kondicijo in hkrati razvojno in produktivno naravnanost.

Na predelovalno industrijo moramo seveda gledati kot na del industrije in našega gospodarstva. Žal je (bilo) marsikje prisotno razmišljanje, da gre za umazano in okolju neprijazno aktivnost, ki je v svojem okolju raje ne bi videli. Raje bi se razvijali v smeri turizma, odpirali trgovine in sploh videli industrijsko dejavnost nekje daleč proč. Dokler bo vladalo takšno razmišljanje, ne bo napredka in boljšega življenja. Prvič, vsa industrija in z njo tudi predelovalna, se zelo spreminja, razmišlja v smeri krožnega gospodarstva in ji je še kako mar tudi za okolje. In drugič, za svoj obstoj potrebujemo hrano in mnoge druge izdelke, s katerimi si izboljšujemo kakovost življenja. In vse to je produkt gospodarstva, industrije, katere pomemben del je predelovalna industrija.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.