Viničarstvo je bila posebna oblika gospodarsko-socialnih odnosov, temelječih na določenih posestnih razmerah, ki so se razvile skozi stoletja v severovzhodnih slovenskih vinorodnih pokrajinah. Pojav viničarstva je bil svojevrsten fenomen Haloz in Slovenskih goric, je pred davnimi leti zapisal ugledni slovenski geograf in raziskovalec dr. Vladimir Bračič.
Za bivanje je bilo treba trdo delati
Viničarji (v Slovenskih goricah so jih imenovali vajncarji) so živeli v gospodarjevih hišah, ob katerih so bili vinograd, manjši sadovnjak in običajno majhna njiva. Na njej si je viničarska družina lahko pridelala nekaj krompirja, zelja, fižola in repe. Za bivanje in uporabo gospodarjeve hiše, ki so se je ponekod držali tudi majhen hlev za kravo, kokošnjak in majhen svinjak, je bilo treba trdo delati v vinogradu in za nameček v obliki dnine odslužiti gospodarju še za vse usluge, na primer za krmo za kravo in prašiča.
V Slovenskih goricah je bilo veliko viničarij in le redke so se ohranile. Med njimi je Rojkova viničarska (vajncarska) hiša v Čagoni, ki je v lasti velike in ugledne kmetije Kovačec. Po domače so jim rekli Rojkovi in zato se je tudi viničarije oprijelo ime Rojkova vajncarija. Njihovi viničarji so dobro živeli, saj sta gospodar Janko in gospodinja Veronika zanje vedno našla lepo besedo zahvale za opravljeno delo, za mladež pa je gospodinja zmeraj odrezala debel kos kruha in tudi belo pogačo za praznike. Viničarji so občasno dobili tudi vino, da so se po težkem delu, na primer po spomladanski kopi, odžejali. Zaradi vsega tega je ta še ohranjena viničarskih hiša ostala med domačini v dobrem spominu in je lep primer viničarske arhitekture v cerkvenjaških goricah.
Viničarstvo je bilo ukinjeno leta 1947 z zakonom o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. Vendar je šele zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij iz 30. junija 1953 dokončno odpravil še zadnje viničarske odnose. A kljub temu so ti nekaj let še trajali. O viničarjih v Slovenskih goricah je pisal pisatelj Ignac Koprivec iz vasi Drbetinci, kjer so tudi živeli viničarji in socialno obubožani mali kajžarji, želarji po domače.
