V Ormožu se še vedno trudijo, da bi odpravili ali vsaj omilili posledice neurja s točo, ki je na zadnji avgustovski dan prizadelo mesto z okolico. Najhuje je bilo za Osnovno šolo Velika Nedelja, kjer je po prvih ocenah odkrilo blizu tisoč kvadratnih metrov strehe na povezovalnem traktu in novejšem delu šole. Vodstvoma šole in občine je uspelo, da so streho prekrili v kratkem času, in učenci so se tako vanjo napotili le teden dni kasneje kot njihovi vrstniki po Sloveniji. Velika škoda je bila tudi na cestah in komunalni infrastrukturi ter na posameznih domovih in gospodarskih poslopjih, kjer je na intervencijah škodo odpravljalo kakih 160 gasilcev iz domala vseh društev na Ormoškem.
Kdo bo kmetom povrnil škodo
Zelo hude so posledice v kmetijstvu, kjer so bili najbolj prizadeti vinogradi, a tudi poljščine. Kot je škodo opisal Bojan Mlakar, vodja ormoške izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, je ta zajela 67 kvadratnih kilometrov veliko območje v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Škoda je ocenjena na nekaj več kot dva milijona evrov, kar za kmete pomeni ogromen izpad dohodka. Najprimernejši način kritja nastale škode bi bil predvsem interventni zakon za odpravo škode po neurju, vendar ta še ni sprejet. Dolgoročno so rešitve predvsem v znižanju zavarovalnih premij, ki so precej visoke, in ugodnejši razpisni pogoji za postavitev protitočnih mrež. Zavarovanih je namreč le 20 odstotkov pridelkov, rešitev pa kmetje vidijo predvsem v zvišanju državnega sofinanciranja zavarovalnih premij za trajne nasade. Eden od ukrepov je tudi okrepitev letalske obrambe pred točo, ki lahko omili škodo, a je bitko s tako podivjano naravo, predvsem z zelo močnim vetrom, težko dobiti. Direktor in glavni enolog Puklavec Family Wines Mitja Herga je opozoril, da bi pomoč države potrebovali že zdaj, v času trgatve, saj so imeli poškodovano večino svojih vinogradov na legah Litmerk, Svetinje, Jeruzalem, Kajžar, Vinski Vrh, Brebrovnik in Gomila: "Naše posestvo ima skupaj 600 hektarjev vinogradov, od tega jih je bilo poškodovanih vsaj 60 odstotkov."
Za pomoč družinam 250 tisočakov
Kot je pojasnil Dragotin Murko, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, je država upravi kmalu nakazala 250 tisoč evrov, ki so jih namenili ormoškima organizacijama Rdečega križa in Karitas za pomoč najbolj oškodovanim družinam.
Streha je, a pod njo je še veliko dela
Uničeno kritino in ostrešje na osnovni šoli v Veliki Nedelji so sanirali predvsem z denarjem zavarovalnice. Kakih enajst tisočakov škode, ki je zavarovalnica ni priznala, bo primaknila občina. Ravnatelj Stanislav Bezjak: "Za pouk smo na srečo lahko učilnice pripravili v tednu dni. Popravili smo ostrešje in streho na najbolj prizadetem delu v velikosti 750 kvadratnih metrov. Prihodnji teden začnemo obnavljati izolacijo na stropih, ki je praktično zanič, na novem delu se bomo lotili popravil v knjižnici, upravnih prostorih in zbornici. Prenoviti moramo strope, stene in napeljave ter narediti nove opleske in popraviti parket ..."
Na Občini Ormož so te dni njihovi delavci še popisovali škodo na terenu in so zato podatki o nastali škodi še vedno zgolj približni. Mateja Serec iz županovega urada: "Na gospodarskih objektih je škoda ocenjena na okoli 700 tisoč evrov. Na cestni in komunalni infrastrukturi jo ocenjujemo na 30 tisočakov. Škodo smo ocenjevali po navodilih ministrstva za obrambo oziroma uprave za zaščito in reševanje, zato je ocenjeno le, koliko pomoči potrebujemo za vzpostavitev prvotnega stanja, ne pa tudi za obnove celotnih streh oziroma sanacije, denimo zemeljskih plazov."
Župan Danijel Vrbnjak zato vseskozi opozarja, da občina vsega bremena ne bo zmogla sama: "Občinski svet je konec septembra sprejel odlok o porabi sredstev proračunske rezerve, s katerim smo za sanacijo škode lahko zagotovili 54.800 evrov." Gasilcem bo občina od tega povrnila stroške nakupa goriva za gasilska vozila, agregate in motorne žage v vrednosti 1417 evrov. Ormoška občina je na pristojno ministrstvo poslala v pregled pravilnik, na podlagi katerega bo objavljen razpis za razdelitev denarja za odpravo škode pri posameznih oškodovancih. Prav tako pripravljajo popise, na podlagi katerih bi bil lahko sprejet interventni zakon kot podlaga za povrnitev škode, tudi v kmetijstvu. A kot je opozoril Milan Unuk, predsednik upravnega odbora KGZ Ptuj, so ti deleži v prejšnjih letih povrnili le zelo majhen odstotek škode, za povrh s skoraj enoletno zamudo.