Potrebovali bi nov koncept ogrevanja na Ptuju

Ob drastično višjih cenah na položnicah, ki so jih v začetku leta za daljinsko ogrevanje prejeli Ptujčani, se je upravljavec, podjetje Javne službe Ptuj (JSP), kot smo že poročali, zavezal k čim hitrejši prenovi ptujske kotlovnice. Prenove je sicer že dolgo nujno potrebna. Pri tem nameravajo kotle za ogrevanje z zemeljskim plinom zamenjati za kotle na lesno biomaso, s tem pa tudi znižati končno ceno ogrevanja za uporabnike.

A številni dvomijo, da bo to ob perspektivi vse višjih cen energentov dolgoročno dovolj. Želijo si, da bi se na Ptuju začeli bolj intenzivno ozirati tudi za alternativnimi možnostmi virov energije, s katerimi bi lahko dolgoročno zmanjšali stroške ogrevanja na s plinovodom prepredenem Ptuju.

Sonce, blato, geotermalna energija ...

Med njimi seveda omenjajo možnosti izkoriščanja sončne energije. Ob kandidaturi Ptuja za gradnjo sežigalnice komunalnega blata, za katero se je občina odločila v prvi vrsti zaradi problematike odpadnega blata, se kar sama ponuja možnost njenega izkoriščanja še za ogrevanje. Ob dejstvu, da se Ptuj lahko pohvali s termami, pa se marsikomu poraja tudi vprašanje o možnostih izkoriščanja geotermalne energije.

Neodvisni ptujski svetnik Milan Klemenc je tako že večkrat predlagal gradnjo čim več sončnih elektrarn na javnih objektih, saj po njegovih podatkih ptujska občina letno odšteje 200 tisoč evrov za električno energijo, potrebno za delovanje javne razsvetljave in javne zavode. "Ko bo na vrsti drugi rebalans, bo strošek gotovo zrasel na 300 tisoč evrov, če ne še več," je prepričan Klemenc.

Pri gradnji ptujske monosežigalnice pa po besedah Bojana Pahorja, ptujskega svetnika SD in koordinatorja delovne skupine ptujske občine, ki je pripravljala izhodišča za projekt monosežiga blata, ne gre za projekt, ki bi proizvajal velike presežke energije: "Gre namreč za projekt, ki je energetsko samozadosten. Se pravi, da ne gre za veliko porabo energije iz drugih virov, a je tudi ne more proizvajati. Ves energetski potencial blata, ki je v njem shranjen, je potreben za to, da proizvedeno energijo uporabimo za sušenje blata, ki bo uporabljeno za sežig. Če je razmerje pravilno, pa morda celo omogoča proizvodnjo električne energije, ki jo naprava sama potrebuje za delovanje. Tako da kakih večjih viškov za ogrevanje, s katerimi bi lahko računalo okoliško prebivalstvo, ni. Je sicer nek višek toplote, a je premajhen, da bi upravičil investicijo v vročevod. Bi jo pa lahko uporabili za na primer ogrevanje rastlinjakov."

Vročevod za ogrevanje Ptuja, še doda Pahor, bi moral biti precej dolg, saj je omrežje le na desnem bregu Drave. Zato možnosti, da bi bila monosežigalnica vir toplote, po njegovem mnenju ni. Sicer pa bi po Pahorjevem mnenju na vprašanja o virih energije v prihodnje moral odgovoriti novi energetski koncept, ki bi ga morala narediti občina za naslednje obdobje. Električna in toplotna energija bosta v prihodnje, poleg hrane in ničelnih izpustov, ena glavnih tem.

O tem, da je manjša monosežigalnica, ki bi bila zgolj energetsko samozadostna, zgrešen koncept, pa je prepričan nekdanji ptujski župan in sedanji nosilec liste v mestnem svetu pa tudi direktor Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj Štefan Čelan. "Sem za zgodbo, kot je v Burghausnu. Na Bavarskem živi 14 milijonov ljudi, pa imajo enajst sežigalnic. V Burghausen vozijo mešane komunalne odpadke 1,1 milijona ljudi. S tem poganjajo industrijo, v kateri dela 17.400 ljudi, občina pa ima 19.500 prebivalcev. Tam je sicer sežigalnica mešanih komunalnih odpadkov, a enako velja za monosežigalnico. Sam bi torej naredil veliko večjo, 15- do 20-megavatno napravo. Kljub temu da je naprava namenjena za sežig blata, pa lahko v njej, ko blata ni, sežigaš tudi lesne sekance. Vse ostalo so zame nesmiselne zgodbe," trdi Čelan.

Najprej poskusna vrtina

Čelan poleg sežigalnice vidi velik neizkoriščen potencial tudi v geotermalni energiji: "Raziskave kažejo, da ima haloški rob v globini med 1700 in 2000 metri kamnino, segreto na 170 do 190 stopinj Celzija. Gre za izjemen potencial." Pri tem, pojasnjuje Čelan, je ta vir primeren za proizvodnjo tako električne kot toplotne energije. Sam je prepričan, da bi bile JSP sposobne izvesti sicer verjetno precej drago začetno investicijo, vidi pa tudi možnosti za pridobitev zasebnih investitorjev.

Za odgovore smo se obrnili tudi na Janeza Petka, direktorja Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje, in odgovoril je, da gre pri potencialu geotermalne energije na tem območju predvsem za predvidevanja. Dokazov o obstoju geotermalnega jezera pod širšim območjem Ptuja po njegovih podatkih naj ne bi bilo.

"Potrebovali bi dva milijona evrov, da bi zvrtali eksperimentalno vrtino. Tudi možnosti za pridobitev dovoljenja za takšno vrtino na ptujskem območju so vprašljive. Tu je še vprašanje potenciala, saj so za daljinsko ogrevanje potrebni veliki pretoki. Pa tudi vprašanje varstva kulturne dediščine. Tako da ta alternativa po mojem mnenju ni realna. Trenutno je realna rešitev - tako finančno kot časovno - posodobitev kotlarne," pravi Petek. Sicer priznava, da je bilo za možnost izkoriščanja geotermalnih energetskih virov v preteklosti že več zanimanja, tudi ptujskih županov, a so namere iz različnih razlogov - tudi zaradi oddaljenosti nekaterih domnevno primernih območij za vrtanje - kasneje opustili.