Hojka Berlič
Ob temperaturah, ki so se ponoči in ob jutrih znova spustile pod ničlo, se predvsem sadjarji bojijo pozebe, saj je večina sadnega drevja tik pred cvetenjem. Po prvih ocenah Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj naj bi bilo na območju širšega spodnjega Podravja, ki ga pokrivajo - največ nasadov sadnega drevja je sicer v okolici Slovenske Bistrice in na območju Vitomarcev -, prizadetih okoli 1000 hektarjev pridelovalnih površin. "O končni škodi je seveda še težko govoriti, napovedi pa so vsekakor slabe. Pri breskvah, ki so v polnem cvetu, lahko pričakujemo verjetno tudi do 100 odstotkov škode. Pri jablanah pa je veliko odvisno od sorte in lege," pojasnjuje direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, ki dodaja, da bodo nizke lege zagotovo bolj problematične, a bodo ob takšnih vremenskih spremembah, kot je tokratna, poškodovani tudi nasadi na višjih legah, saj hladen severni veter dodatno niža temperaturo in prispeva k še večji škodi. Več naj bi bilo sicer znano ob otoplitvi, ko bodo lahko po temeljiti analizi tudi natančneje določili naslednje smiselne korake. Kjer so cvetovi še ostali, bo po besedah Reberniška smiselno drevje poškropiti z aminokislinskimi preparati, da bi si rastline čim prej opomogle.
Vprašanje prizadetosti zaprtih cvetov
Zaradi možnosti jutranjih pozebnih temperatur v teh dneh so sicer na ministrstvo za kmetijstvo že konec preteklega tedna sadjarje pozivali k oroševanju, ki je zanesljiva tehnika aktivne zaščite nasadov pred pozebo. A kot pojasnjuje Rebernišek, na Štajerskem takega ukrepa ni mogoče izvesti, saj žal še ni vzpostavljenih sistemov za oroševenje: "Težava je predvsem z zagotovitvijo zadostne količine vode za oroševanje. To je lažje pri nasadih, ki so v bližini večjih voda, kakšne reke in podobno. Na našem območju, če govorimo o Slovenskih goricah, pa te možnosti ni." Po Reberniškovem mnenju je v razmerah, ko temperature dlje časa vztrajajo pod lediščem, tudi težko zagotoviti nenehno oroševanje.
Prodaja vina obstala
Zaradi dogajanj ob epidemiji koronavirusa večjih težav sicer za zdaj v kmetijstvu pri nas ne opažajo, izjema je vinogradništvo, ki je v veliki meri povezano s turizmom. Andrej Rebernišek: "Na nas se že obračajo vinarji, saj imajo velike težave, ker jim je promet popolnoma padel, ni povpraševanja in seveda tudi dohodkov ne, saj imajo vsi v gostinskem delu težave s plačevanjem." Tudi v Vinogradništvu Frešer je tako prodaja praktično zastala. Matjaž Frešer: "Nekaj prodaje nam rešuje še tujina, a to so malenkosti. Podobno stanje bo najverjetneje trajalo vsaj dva ali tri mesece, kar pomeni, da bomo ob tretjino letnega prihodka." Frešer ob tem apelira na vse, da slovenskim pridelovalcem pomagajo tudi tako, da se namesto nakupovanja pri velikih trgovskih verigah raje odločajo za nakupe domačih izdelkov neposredno pri lokalnih pridelovalcih in proizvajalcih.
Pozeba tudi na višjih legah
Večjih težav zaradi pozebe po Reberniškovem mnenju sicer ni pričakovati pri poljščinah, saj so večinoma še niso vzklile. Po prvih ocenah pa večje škode za zdaj naj ne bi bilo niti v vinogradih, "z izjemo tistih na bolj izpostavljenih južnih legah in na ranih sortah, kot je rumeni muškat, kjer je bila faza razvoja že nekoliko dlje".
Ptujski škrnicl dostavlja na dom
Tudi v Ptujskem škrniclu, v katerem ponujajo izključno pridelke in izdelke lokalnih kmetij, so se zaradi trenutnih razmer ob epidemiji koronavirusa odločili, da kupcem ponudijo tudi dostavo živil na dom. Kupci lahko naročila oddajo vsak delavnik med 8. in 16. uro na telefonski številki 02 780 03 02 ali 031 317 135 in na elektronski naslov ptujski.skrnicl@jsp.si. Plačilo je trenutno mogoče le s kreditno kartico, dostava pa je v času izrednih razmer brezplačna.
