Med praznjenjem Ptujskega jezera, kjer so prejšnji teden Dravske elektrarne Maribor naročile sanacijo brežin, sicer velikih pomorov rib ni bilo, so pa naravoslovci, ki so prvi dan na terenu spremljali dogajanje, zabeležili veliko število živali, ki so poginile v pasu, ki je ob praznjenju jezera ostal brez vode. Četudi ne gre za gospodarsko zanimive vrste rib, je škoda za ekosistem velika.
Poginilo ogromno piškurjev
"Realno oceno obsega pomora je izjemno težko podati, kajti jezero je zelo obsežno, zaradi obilice mulja pa tudi težko dostopno, po mulju je gibanje praktično nemogoče in nevarno. Odraslim ribam (izjema so piškurji) se je večinoma uspelo pravočasno rešiti, na suhem pa je ostalo ogromno mladic, ki se zadržujejo v plitvinah. Medtem ko je voda odtekala, so ribe, piškurji, školjke, raki in paglavci iskali zavetje pod rastlinsko obrastjo. Misleč, da so na varnem, so ostali na suhem. Realna ocena obsega pomora je težavna tudi zato, ker je večina poginulih rib ostala prekrita z vodnimi rastlinami, tiste ki so poginile izpostavljene na planem, pa so sproti plenili in odnašali plenilci, kot so lisice, kune, vidre, mačke, galebi itd.," pojasnjujejo pri Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS).
Izgubam se ni mogoče izogniti
Po mnenju društva bi lahko omilili obseg pomora, če bi se denimo lotili praznjenja akumulacijskega bazena pozno jeseni ali v začetku zime, ko se ribe umaknejo v globoko vodo, izognili pa bi se pripeki. "Tudi počasnejše praznjenje akumulacijskega bazena bi bilo manj škodljivo, saj bi imeli vodni organizmi več časa za pobeg pred usihajočo vodo. V vsakem primeru pa bi se bilo praktično nemogoče izogniti poginom v celoti, saj je reševanje nasedlih živali zaradi količine mulja in njegove neprehodnosti neizvedljivo, drugi ukrepi pa imajo le omejeno uspešnost," dodaja Marko Zupančič iz DPRS.
"Živali, ki so poginile izpostavljene na planem, so sproti plenili in odnašali plenilci"
Dravske elektrarne: Jezero smo praznili počasi
