(Pre)drage kolesarske povezave po Podravju

Osem občin Spodnjega Podravja - poleg Ptuja še Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Dornava, Juršinci, Markovci in Gorišnica - se je pred dvema letoma združilo pri projektu gradnje regionalnih kolesarskih povezav, in sicer v obliki štirih odsekov. Za celotni projekt, ki je bil takrat ocenjen na 11,3 milijona evrov, so občine dobile odobrena evropska sredstva za regionalni razvoj v višini 7,4 milijona evrov in sredstva ministrstva za infrastrukturo v višini dveh milijonov evrov.

V sklopu prvega odseka kolesarskih povezav Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk naj bi štiri občine zgradile medsebojne kolesarske povezave v skupni dolžini 26,85 kilometra. Zato so junija lani podpisale pogodbo za projektiranje. Zdaj pa, ko je na mizi projektantska ocena, ugotavljajo, da se je projekt močno podražil. Samo vrednost prvega odseka je namreč po projektantski oceni slabih 8,8 milijona evrov, kar je za 3,7 milijona več od predvidenega. Sofinanciranje za prvi odsek pa je zagotovljeno le v višini 4,1 milijona evrov.

Dve leti in niti metra

Del prvega odseka, ki je na območju ptujske občine, naj bi bil tako sofinanciran v višini 424 tisoč evrov. Po novih izračunih to pomeni, da bi morala ptujska občina sama zagotoviti 637 tisoč evrov, to je za kar 543 tisoč evrov več, kot so na začetku predvidevali. Zato je ptujska županja Nuška Gajšek, kljub temu da občina projekt za zdaj nadaljuje, na septembrski seji mestnega sveta predlagala sklep, da bodo o gradnji, če jim za prvi odsek ne bo uspelo zagotoviti dodatnih sredstev iz dogovora za razvoj regije, ponovno odločali.

Kot je ob razpravi poudaril nosilec liste Štefan Čelan, je ob tem varovalu treba razmisliti tudi o tem, kaj se bo zgodilo z denarjem in kam ga dati, če celotni projekt pade, "kar je zelo verjetno". Podžupan Marjan Kolarič, SDS, pravi: "Ptujska občina je imela sprejeto celotno prometno strategijo. Šli smo v skupni projekt z drugimi občinami, ker se same na razpis niso mogle prijaviti. Zapravili smo dve leti, ob tem pa nimamo zgrajenega niti metra kolesarskih povezav. Prepričan sem, da bi imeli, če bi šli pred dvema letoma svojo pot, zgrajenih že nekaj kilometrov, kjer jih potrebujemo." Cene so se medtem dvignile, kar se bo najverjetneje zgodilo pri vseh štirih načrtovanih odsekih, je še menil Kolarič. "Odpovejmo se temu in pojdimo svojo pot, če je še čas," je dodal.

Brez Ptuja konec projekta

Kot je pojasnila Gajškova, je bil projekt dogovorjen že v preteklem mandatu. Najprej naj bi se bili o sredstvih dogovorili le za ptujsko občino, a v tem primeru preostale občine v regiji ne bi dobile nič. "Nato se je zgodil neki solidarnostni moment - da so se druge občine lahko prilepile na nas, ker imamo prometno strategijo. Zdaj je tako, da so vsi projekti zastavljeni skupno oziroma mi lahko delamo sami, oni pa brez nas ne."

Če bi se torej ptujska občina odločila odstopiti od projekta, bi tudi druge ostale brez vsega. Ob tem je Gajškova poudarila, da so tudi z drugimi župani dogovorjeni, da postopke nadaljujejo do takrat, ko bodo videli, ali bodo dobili višje deleže sofinanciranja. "Če ne," je dodala, "močno dvomim, da tudi katerakoli druga občina lahko zagotavlja tako visoke zneske, saj ponekod manjka na enem odseku toliko kot nam skupaj na vseh štirih. S tem da so proračuni drugih občin bistveno manjši od našega."

Čelan je sicer ob razpravi izpostavil še nepremišljenost samega ukrepa, saj namreč kolesarske povezave, ki jih občine nameravajo graditi s skupnimi močmi, niso namenjene turizmu: "Pet let bo treba poročati o tem, koliko ljudi se dnevno vozi v službo z ene lokacije na drugo. To so torej kolesarske poti, ki so namenjene pospeševanju gospodarstva, zelenemu gospodarstvu in podobnemu. Kljub dokazovanju, da Slovenija nima milijonskih mest in da ukrepi, ki jih nekdo uporablja v Evropi, ne morejo biti kopirani v Sloveniji."

Bojazen, da bodo imele občine težave s štetjem prebivalcev, ki se bodo po novih kolesarskih povezavah odpravili v drugo občino na delo ali po opravkih, je glede na rezultate raziskave prometnih navad Ptujčanov zagotovo upravičena. Kot ugotavljajo tudi pripravljavci predinvesticijske zasnove projekta, namreč kaže na rast deleža uporabe avtomobilov kot prevoznega načina: "Gost promet v jutranjih urah je med drugim posledica slabih potovalnih navad prebivalcev, ki se tudi pri premagovanju krajših razdalj odločajo za uporabo avtomobilov. Na prevlado uporabe avtomobila kot glavnega prevoznega sredstva vplivajo osredinjenje gradnje infrastrukture za motorni promet, slabo organiziran javni potniški promet ter slabe razmere za pešačenje in kolesarjenje." Prav to naj bil sicer tudi glavni razlog, da so se občine lotile obsežnega projekta izgradnje kolesarskih povezav.

Iz podatkov o potovalnih navadah v ptujski občini za leto 2016 pa je prav tako razvidno, da ljudje 55 odstotkov vseh dnevnih potovanj v občini opravijo z osebnim avtomobilom. Če k temu dodamo še potovanja z motornimi kolesi in skuterji, je delež individualnih motoriziranih potovanj skoraj 70-odstoten. Stopnja motorizacije v občini pa je s 536 avtomobili na 1000 prebivalcev precej nad slovenskim povprečjem, ki je leta 2015 znašal 523 avtomobilov.