Damijan Toplak
Mlada družina Vidovič, Urša in Žan z otrokoma Loro in Renejem, si je v občini Hoče - Slivnica blizu avtocestnega odseka za Slivnico ustvarila idilično kmetijsko posest, na kateri na poldrugem hektarju zemljišča prideluje različne poljščine in sadje, ki ga potem shranjuje in ponuja med drugim tudi na Pohorski tržnici. Urša je že kot otrok vzljubila zemljo in delo z naravo, in to za naravo in zase. S tem je zasvojila tudi svojega moža, ki reče: "Sadim z ljubeznijo in vedno vse zraste."
Mlada kmetovalca pravita, da je zemljišča preveč, da bi ga pustila zarasti, po drugi strani pa premalo, da bi pridobila status resne(jše)ga kmeta, zato tudi pri različnih subvencijah in pomočeh, namenjenih kmetijstvu, po pravilu izpadeta. Jima je pa lani pomagala hoško-slivniška občina z nakupom njunih izdelkov za svoja poslovna darila. Žan Vidovič, ki prihaja iz kraja Jablance v občini Duplek, je pred kmetovanjem opravljal različna opravila, Urša Vidovič, ki pa je iz Spodnjih Hoč, kjer z mlado družino zdaj živijo, je pa študirala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM v bližnji Pivoli.
Od na kmetiji pridelanega živita
Kmetijstvo jima je dopolnilna dejavnost, a obenem od pridelanega doma tudi živita. Bolj intenzivno sta se s kmetovanjem in prodajo domačih vrtnin in izdelkov sicer pričela ukvarjati pred petimi leti. Ob pomoči njenih staršev in s svojimi sredstvi vse tudi gradita in skušata prodati pod blagovno znamko Medeni sij, hkrati pa že razmišljata o izdelku, ki bi ga lahko proizvajala bolj množično, a pogoj je, da je čim bolj ekološko pridelan. Idej jima ne manjka.
Prav nič ne konča na kompostniku
Pri Vidovičevih imajo sadovnjak, pa nasad aronije, nasad večkrat rodnih malin in jagod, ki jih obirajo celo leto. Imajo tudi paleto najrazličnejših zelišč in vrtnin - od fižola do paradižnika. Skratka, izkoriščena je vsaka ped zemlje. Vse te pridelke prodajajo stalnim kupcem, nove pa pridobijo po ustnem priporočilu že zadovoljnih strank. Veliko prodajo tudi na Pohorski tržnici. Njihovi glavni produkti so sokovi, medeni izdelki, kompoti, marmelade, pa sezonska zelenjava in različne solate. Vidovičeva pravita, da prav vse prodata ali predelata in da prav nič ne konča na kompostniku. S sadnimi sirupi, ki bi jih pakirali v manjše količine in v prav posebno obliko, si želita prodreti širše - v gostinske lokale, šole, vrtce. Kajti, pravita, imamo neoporečno vodo in si lahko kjerkoli pripravimo svež, naraven in zdrav napitek.
Elektriko imata za silo na svoji parceli, tudi s pomočjo sončnih kolektorjev, velik problem so lahko voda in poplave, ki so jih že imeli, saj je v njihovi bližini vodno zajetje s Pohorja. To lahko prinese veliko vlage in bolezni na rastlinah, na kar morata biti še posebno pozorna in hitro ukrepati, ko se pokažejo prvi znaki obolenja sadik, saj vse odstranjujeta ročno brez škropiv. S posojilom sta kupila rastlinjak in še kakšnega bi postavila, saj v vse to investirata pretekle zaslužke, velikih dobičkov pa žal (še) ni. Njuna hčera se je zaljubila v kokoške in zanjo sta jih tudi nabavila, kar pa jima omogoča tudi večjo ponudbo z domačimi jajci proste reje.
Njuna posebnost surov med
Posebnost njunega posestva je, da imata čebelnjak in medene izdelke. Tudi v svojem logotipu imata čebelo, saj čutita, da so prav one zaslužne za boljšo oprašitev in zato večji pridelek. Pri njunih čebeljih izdelkih je posebnost čisti, deviški, surov med (a je pri njegovi pridelavi treba skrbno paziti), kar pomeni, da čebele ekološko zdravita, da medu nikoli ne segrevata in tako ohrani vse zdravilne učinkovine prvinskega medu. Prav tako ne uporabljata škropiv, v prvi vrsti zaradi čebel, takoj za tem zaradi lastne uporabe. V prihodnosti bi rada uredila čebelnjak tudi za apiterapije in tako omogočila dodano vrednost čebelnjaka. Prav tako želita v prihodnje ponuditi širši javnosti možnost ogleda različnih del in jih opremiti z različnimi delavnicami.
