Darja Lukman Žunec
Na mednarodni konferenci na Ptuju so včeraj govorili o spodbujanju občin in različnih strokovnih služb k celostnemu pristopu za upravljanje vod v urbanem okolju. S primeri dobrih praks iz mest Antwerpen in Bologna so pokazali, kako pomemben je strateški pristop mestnih uprav k obvladovanju vode, ki lahko le v sodelovanju s prebivalci pomeni njihovo varnejše in predvsem kakovostnejše bivanje.
Pomoč države je nujna
Kar zadeva dolgoročne ukrepe, pa se Gajškova zavzema za izdelavo strategije: "Ker je reševanje problemov zaradi teh voda tek na dolge proge, saj kratkoročnih rešitev praktično ni. Seveda je mogoče ločiti meteorne in kanalizacijske vode, kar že zahteva zakonodaja pri novogradnjah. Imamo tudi zadrževalnika Grajena in Rogoznica, načrtujemo tudi, da bomo kot izlivno polje izrabili ribnik Ljudski vrt in da bi izdelali zadrževalnik za vode, ki pritečejo po Potrčevi cesti in Kvedrovi ulici, saj imamo tam še nekaj zelenih območij, ki bi jih lahko namenili temu. Razmišljali smo celo, da bi naredili kotanje, kjer bi se zbrala, zadržala in počasi odtekala odvečna voda."
Mestne oblasti so na potezi, ukrepati je treba takoj
Ukrepi so znani
Dr. Maja Simoneti deli mnenje Gajškove, da je zaščita pred velikimi nalivi dolgoročen ukrep, a sta prvi korak mestna strategija in oblikovanje projektnih skupin, kar zahteva vsaj leto dni dela: "Naš namen je spodbuditi slovenske občine, da se težav z vodami lotijo strateško. Primera Antwerpna in Bologne pričata, da je mogoče za te projekte počrpati denar iz EU. Primerni ukrepi so ozelenjene strehe, ločitev meteornih vod od kanalizacijskih, več zelenih površin z drevesi in grmovnicami, izdelava novih zadrževalnikov v obliki ambientalnih jezer in umetnih potokov."
