Po tem, ko se je Ptuj v avgustu za nekaj dni vrnil v čase antične Petovione, je danes s prav tako tradicionalnimi Ptujskimi grajskimi igrami zaživel še v duhu drugega, za Ptuj prav tako izjemno pomembnega, obdobja srednjega veka. Gre namreč za čas, ko je Ptuj dobil mestne pravice in je torej postal mesto, enakovredno vsem evropskim. "Veliko mesto z bogato vinsko tradicijo, z bogato kulturo. Gospodje Ptujski so bili veliki meceni, zgradili so številni cerkve, spomenike, Ptujsko goro. Dali so ljudem več kot je danes pravzaprav vidno. Seveda je pomembno obujanje te tradicije, kulture obnašanja, prehranjevanja, oblačilne kulture, še posebej glasbene. Vse to je bilo pomembno v Evropi. Ptuj je bilo eno izmed tistih mest v Evropi, ki so sodila v štric za Nürnbergom. Hodili smo tja na trgovati, v Frankfurt in še marsikam smo vozili svoje platno in vino. V Italiji smo naredili velike posle z našim govedom, ki smo ga tja vozili. Torej je potrebno obujati tudi to tradicijo, da ljudje vedo, da ni nastalo vse danes. Gradili smo korak po korak. Najpomembnejša zgodba pa je zagotovo to, da je imelo mesto tako pomemben pravni akt," o tem, zakaj že leta predano dela v društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj, katerega osrednji dogodek so prav današnje igre, pojasnjuje predsednica društva, zgodovinarka Marija Hernja Masten. Iz tega obdobja nenazadnje izhajajo tudi trije srednjeveški sejmi, ki so na Ptuju prisotni še danes - Jurijev, Ožbaltov in Katarinin.
Zato, pravi Hernja Mastenova, je lepo, da enkrat letno povabijo tudi goste iz drugih mest, na primer Škofje Loka in Bleda, pa iz Hrvaške iz Avstrije, s katerimi je bilo mesto povezano takrat in je še danes.
Dopoldne sprehod po mestu, popoldne zanimivo dogajanje na gradu
Letos se tako na Ptuju predstavlja 20 društev, ki negujejo glasbo, kulturo, ples, kulinariko in vse ostalo, kar je zaznamovalo to obdobje zgodovine. Zaradi posledic neurij, ki so sledi pustila tudi na ptujskem grajskem griču, pa se letos popoldansko dogajanje z viteškimi boji, glasbo, cirkusom in tokratnim poudarkom na festivalu renesančnih plesov, seli iz tradicionalnega prizorišča, turnirskega prostora, na obe dvorišči Ptujskega gradu. Ob dogajanju pa niso pozabili tudi na vse, ki so jih prizadela neurja. Namenili so jim izkupiček od prostovoljnih prispevkov obiskovalcev in dobrodelne prireditve društva.
Skupine so se sicer že dopoldne sprehodila po starem mestnem jedru ter se predstavile mestu, meščanom in se poklonile materi županji Nuški Gajšek, ki je društvu čestitala in se jim zahvalila za že 20 let njihovega delovanja.
Ptujske grajske igre vsako leto obogatijo dogajanje v najstarejšem mestu, čeprav, kot pravi Hernja Mastenova, današnja zunanja podoba mesta bolj malo spominja na mesto, kot je bilo v srednjem veku: "Srednjeveško mestece je bilo stisnjeno v mestno obzidje, pri mestnih vratih je stala straža, ki je spuščala ljudi v mesto. Hiške so bile večinoma enonadstropne, mogoče tu in tam kakšna večja, kot je bil na primer špital ali kaj podobnega, ki je bila višja. Krite so bile s slamo, kar je bil seveda potem tudi razlog, da smo tolikokrat pogoreli. Prav Florjanov spomenik v centru je dokaz, da smo se zatekli po pomoč k temu zavetniku, a ni pomagalo. Leta 1684 smo popolnoma pogoreli, samo oba samostana sta ostala, celo stolp se nam je porušil. Tudi kasneje so bili veliki požari, 1705. leta, pa v 19. stoletju in tako naprej, dokler seveda niso vsega, kar je bilo nevarno, odstranili iz mesta. Zato bi prave srednjeveške zasnove našli v ptujskih kleteh in v zidovih, tistih predelih, ki jih vidimo, kadar kaj adaptiramo. Je pa ostala njegova srednjeveška arhitekturna zasnova. Načrt mesta, potek ulic, je bil enak že takrat.