Ptujski EPK 2025: Naprej, a z več pomisleki in neznankami

Bistvo sklepa, ki ga je pripravila ptujska občina in so ga mestni svetniki z večino glasov na koncu precej dolge razprave na zadnji seji tudi podprli, je, da se sicer strinjajo z nadaljevanjem kandidature Ptuja za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, a bo program "zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, med drugim tudi zaradi sedanjih in pričakovanih nadaljnjih ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 ter posledične gospodarske in socialne krize", v drugem in končnem krogu izbora vsebinsko in finančno prilagojen novim okoliščinam.

Denarja ni

Kljub temu da je bilo že v samem sklepu zapisano tudi, da njegova zavrnitev pomeni odstop od kandidature za EPK 2025, so v odboru za splošne zadeve in lokalno samoupravo pripravili še amandma k sklepu, v katerem so se zavzeli za takojšnjo prekinitev kandidature. Kot pojasnjuje predsednik odbora Milan Klemenc, Lista za Ptuj, so s tem želeli zagotoviti, da bi se svetniki brez dvoma zavedali, kaj podpirajo, tudi v luči nezavidljivega finančnega stanja v občini, ki jim je bilo sicer predstavljeno še pred epidemijo in iz katerega naj bi izhajalo, da občina nima možnosti, da zagotovi potrebna sredstva za EPK.
Z amandmajem naj bi se ob vložitvi strinjali vsi člani odbora, čeprav njegova končna zavrnitev na seji tega ni potrdila. Pa tudi sicer naj bi po trditvah Klemenca večina svetnikov v neuradnih pogovorih podpirala prekinitev kandidature, ob javnem glasovanju pa pokazala povsem drug obraz. "Kak pesek bodo metali čez dve leti ljudem v oči? Tistega za ceste gotovo ne, ker ga ne bodo imeli," pravi Klemenc, ki svetnikom očita, da so pozabili na obljubljeno prioriteto - ureditev infrastrukture za vse občane. Tistim, ki upajo, da bo Ptuj od EPK pridobil prepotrebno kulturno infrastrukturo, pa odgovarja: "V dveh letih nismo bili sposobni narediti niti hidranta na gradu. Zdaj pa pričakujemo od države, da bo uredila žitnico. To je vse skupaj malo čez palec."

Nasprotni pogledi

Da gre že za pravo malikovanje infrastrukture, je v razpravi navrgel nosilec liste in nekdanji župan Štefan Čelan: "Stokrat raje grem po makadamu na urejeno delovno mesto kot po asfaltu na borzo." Po Čelanovem prepričanju je namreč, če je mestni svet že dvakrat potrdil kandidaturo za EPK in na njen račun izplačal že 139 tisoč evrov, smiselno plačati še predvidenih dodatnih 30 tisoč evrov, da ekipa pripravi kandidaturo do konca. Ob tem se bodo tudi jeseni glede na situacijo še vedno lahko pogovarjali o obsegu in načinu sodelovanja. "Verjemite mi, z odločbo o EPK v roki bomo imeli znatno močnejše pogajalsko izhodišče tako do državnega proračuna kot tudi do financiranja s strani EU, zasebnega kapitala in še česa."

Vizija razvoja mesta

Pomisleki, ki smo jim bili priča na zadnji seji mestnega sveta, torej ali sploh naprej s kandidaturo ali ne, niso niti najmanj presenetili Aleša Štegra, vodje kandidature Ptuj EPK 2025, ki pa je ob tem prepričan, da bo, da bi na koncu uspeli, potrebno neko poenotenje mnenj na Ptuju v drugi fazi kandidature, do konca leta. V tem času naj bi se po njegovem mnenju izkristalizirala tudi trenutna nejasna situacija: "Zdaj je situacija res takšna, da se je težko dolgoročno zavezovati za velike projekte, če ljudje ne vedo, pri čem so. Ampak mislim, da to razume tudi Evropska komisija, da so v istem položaju čisto vsa mesta, ki so se kvalificirala v finale, in da gre predvsem za neke vizije razvoja mesta. Ker to, da nekdo reče, ali to res potrebujemo, mene ne prepriča, dokler mi ne da neke alternativne vizije, kaj bo potem drugega v naslednjem desetletju prineslo Ptuju res neki velik napredek."
Ptuj, pravi Šteger, v prvem krogu kandidature ni imel najnižjega proračuna izmed štirih prijav, ki so se kvalificirale v drugi krog: "A obstaja neki spodnji prag, po moje, ki ni zapisan, pod katerim je težko pričakovati, da bo kandidatura uspešna, ne glede na programe, ki bodo notri zapisani." V veliki meri pa naj bi bila tudi stvar kasnejših pogajanj, kolikšen bo delež države, za kaj bodo šla sredstva in kaj vse še lahko Ptuj na račun EPK dodatno iztrži. "Država je zagotovila minimalno deset milijonov evrov. To je neko pogajalsko izhodišče, vsa štiri mesta pa si prizadevamo, da bi se ta številka bistveno spremenila navzgor. To je namenski denar, pri čemer moramo vedeti, da so za investicije še drugi fondi, do katerih bi bili potem upravičeni, privilegirani, pri pridobivanju sredstev." Pri tem gre sicer za odločitev prejšnje vlade, ki pa naj bi jo, vsaj neformalno, potrdila tudi sedanja.