Hojka Berlič
Pogovori o izdelavi konservatorskega načrta za celotni ptujski grajski kompleks potekajo od leta 2015. Ta naj bi dal smernice tako za obnovo objektov in vsebine kot tudi za hortikulturno ureditev. Naročnik je ministrstvo za kulturo, ki je lastnik kompleksa, za izdelavo je zadolžen Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Upravljavec objekta, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, je novembra 2017 pristojnim službam poslal predlog za muzejske vsebine in naknadno tudi predlog za hortikulturno ureditev. Pred kratkim pa so prejeli informacijo, da bo za celostno dokončanje konservatorskega načrta za grajski kompleks potrebnih še nekaj let.
Stanje je sramotno
"Strinjam se, da mora biti konservatorski načrt narejen kakovostno, vendar pa ne morem mimo dejstva, da se o njem govori že toliko let, za realizacijo pa bo, kot zdaj kaže, potrebnega še precej časa. Glede na dinamiko priprave analitičnega dela načrta je pričakovati, da bo izvedbeni del zadeva daljne prihodnosti. Popolnoma jasno je, da ima ptujski grajski kompleks izjemen znanstveni, kulturni in ekonomski potencial, vendar predloge in premike odlašati ter pogojevati s končnim ciljem - to je zaključen konservatorski načrt ter celostno urejen in vzdrževan kompleks - se mi zdi prej ko ne izgovor za to, da dejanskega preboja ni," je prepričan direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož Aleksander Lorenčič. Ob takšni dinamiki se namreč zna zgoditi, da se bo še kje ponovila zgodba objekta v Raičevi 9, ki ga je bil muzej zaradi dotrajanosti primoran porušiti. "Tudi ostali objekti v okviru grajskega kompleksa so v slabem stanju, prav tako obzidje, stolpi in še marsikaj. Takšno stanje si ne zasluži naziva spomenik državnega pomena, ker je prej ko ne sramotno. Za muzej, za mestno občino, državo ..." Na pomanjkljivosti opozarjajo tako domačini kot obiskovalci. Ena od njih je tudi pot na grad iz parkirišča pod gradom. "To je samo eden od mnogih primerov, na račun katerih poslušamo kritike - in mislim, da je tudi to eden od primerov, kjer ne velja čakati na končno različico analitičnega dela konservatorskega načrta, ampak je treba nujno ukrepati in doseči kompromis," še pravi Lorenčič.
Primanjkuje denarja in kadra
Konservatorski načrt za tako kompleksen projekt, kot je Ptujski grad, ne more biti narejen v letu ali dveh, potrebne so številne raziskave, treba je narediti celoten posnetek gradu, kar je izjemen finančni zalogaj, saj stane nekaj deset tisoč evrov, če bi ga hoteli dobiti v digitalni obliki, pravi Srečko Steinbacher, predsednik Slovenskega konservatorskega društva in vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po besedah Steinbacherja je težava tudi v tem, da lahko kot strokovna služba ob vsem ostalem delu pokrijejo le nekaj segmentov, nimajo pa specializiranih strokovnjakov za posamezna področja, ki bi lahko nemudoma začeli delati. Za tak projekt bi tako potrebovali ekipo, ki bi se z njim ukvarjala več let. "Določene stvari so narejene in nekatere bodo lahko šle tudi v izvedbo. Dokončno pa konservatorski načrt ne more biti narejen, saj morajo biti prej narejene še arheološke raziskave. Vsaj dve, tri leta traja, da vse te raziskave opravimo. Na primer nimamo nobenih podatkov, kakšna je bila okoliška zasaditev, če je sploh bila. Za to so potrebne raziskave. In denarja za to ni bilo na razpolago." Po Steinbacherjevih besedah bodo tako pripravili konservatorski načrt za zahodni stolp, saj je v najslabšem stanju, zaključili naj bi tudi obnovo zidu in jo nadaljevali še na drugem delu. Nato pa naj bi izvedli različne raziskave znotraj objektov, a morajo najprej rešiti dostop do njih, da bo lahko muzej nemoteno deloval.
Pod gradom morda jezero
Na nedavnem sestanku na ministrstvu pa so v muzeju vendarle dobili zeleno luč za začetek zasaditve na določenih predelih grajskega kompleksa, zlasti pod saniranim delom grajskega obzidja, kjer naj bi posadili bršljan in nizke grmovnice. Da bo neka zasaditev mogoča še letos, pravi tudi Stainbacher, čeprav je bila po njegovih besedah večina grajskih gričev v preteklosti golih. "Gradovi so bili vedno zgrajeni na strateško izjemnih točkah, se pravi, da so s svojo pojavnostjo v prostoru učinkovali v pokrajini izjemno daleč. Težko bi rekel, kako bomo zadevo izpeljali. Na primer, iščemo podatek, ali je spodaj, v kotanji pod gradom, bilo jezero. Ali ga je smiselno oživiti. Ampak to ne pomeni, da mi nimamo možnosti narediti nove poteze. Najprej poskušamo ugotoviti, kaj je tisto, kar je že bilo, šele potem se odločamo, kako naprej. Če bi hoteli točno ugotoviti, bi morali ta teren sondirati. A kot verjetno vsi vemo, pomeni to ogromno denarja, ob tem, da sploh ne vemo, kakšne podatke bomo dobili," o načrtih za zasaditev še pravi Stainbacher. Zato bodo za zdaj poskušali poiskati najstarejše vire, ki so na razpolago, da vidijo, ali je bil grajski grič sploh zasajen. "Ta zadeva bo po moje še v letošnjem letu zagledala neko tako luč sveta, da bi lahko zadovoljili vsaj tiste glavne želje in apetite."
Na sestanku na ministrstvu, na katerem so bili tudi predstavniki ZVKDS, so se tako dogovorili, da muzej pošlje seznam prioritetnih del, za katera predlagajo, da se uredijo prednostno, k podaji svojih predlogov naj bi pozvali tudi ptujsko občino. "Pot na grad, sanitarije pri parkirišču pod gradom, morda tudi začasno objekt z manjšim gostinskim lokalom, koši za smeti," našteva Lorenčič majhne stvari, ki ne zahtevajo velikih vložkov in ne posegajo v kulturno dediščino, zato bi morala biti njihova ureditev v interesu vseh. "Zavedam se, da je proračun ministrstva omejen, enako je z občinskim proračunom, vendar včasih lahko tudi majhen korak naprej pomeni veliko spremembo - in pri tem v prihodnje upam na večjo prilagodljivost in razumevanje ZVKDS."
