Hojka Berlič
Ptujčane so v preteklem letu v veliki meri zaznamovale teme, ki že leta čakajo na rešitve, a teh večinoma tudi leto 2018 ni prineslo. Nujno potrebna izgradnja ptujskega urgentnega centra se je tako kljub vsem prizadevanjem, tudi javnemu zbiranju denarja, po razveljavljenem razpisu znova premaknila v prihodnost. Njena cena pa z 3,4 milijona evrov narasla na okoli 5,5 milijona. Na lastne oči se je tik pred koncem leta odločil stanje preveriti tudi minister za zdravje Samo Fakin, a še vedno ostaja odprto vprašanje, v kakšni obliki in za koliko denarja naj bi jo zgradili. Vsekakor pa je vodstvo bolnišnice prepričano, da naj bi se gradnja vendarle začela v tem letu.
Promet in ljudje na cesti
Prebivalcem ptujskih četrtnih skupnosti Jezero in Spuhlja je prekipelo ob vse večjem prometu tik mimo njihovih hiš ob državni cesti Ptuj-Ormož. Piko na i so lani spomladi dodali začetki pogovorov o načrtovani rekonstrukciji Ormoške ceste in ceste v naselju Spuhlja. Rekonstrukcija je potrebna, se strinjajo, a cesta nikakor ne sme postati glavna vpadnica v mesto. Tamkajšnji prebivalci vidijo rešitev le v južni obvoznici. Da bi opozorili na neznosne razmere, v katerih živijo, so ustanovili civilno iniciativo za ptujsko obvoznico in pritisk stopnjevali z mirnim protestnim prehajanjem prehodov za pešce.
Da je obvoznico gospodarneje zgraditi južno, delno tudi po območju Nature 2000, in ne skozi naselje Spuhlja, je po besedah predstavnikov infrastrukturnega ministrstva pokazala tudi ekonomska študija, a je treba izvesti še presojo sprejemljivosti na varovanih območjih in pripraviti okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje.
Haloško povezovanje
Na haloškem območju je bilo lani čutiti veliko truda in dela, da bi se sedem občin povezalo v skupni turistični nastop. Skupina entuziastov je oblikovala skupno blagovno znamko za promocijo turizma Haloze, dežela tisočerih gričev in pričela prve skupne projekte šestih gostincev in haloških kulturnih društev Kulinarične Haloze.
Za občane Podlehnika in Žetal je daleč največji dogodek odprtje še zadnjega dela podravske avtoceste od Podlehnika do mejnega prehoda Gruškovje. Žal se je zaradi vinjetnega sistema poletna gneča avtomobilov preselila na regionalne ceste. Zato je v jeseni odmevala zahteva Civilne pobude Leskovec z nekaj čez sto podpisniki pod zahtevo, da naj država in Občina Videm čim prej zgradita manjkajoče pločnike ob regionalki, ki vodi do mejnega prehoda s Hrvaško. (dlž)
Obnovljena stari most in pokopališče, tržnica še ne
Večina Ptujčanov si je globoko oddahnila ob jesenskem dokončanju obnove ptujskega starega mostu. Po prepričanju mnogih je bilo namreč dobro leto dni preveč za obnovo, ki je v času prometnih konic dobesedno ohromila promet, saj se je ta v nepregledni koloni vil čez edini še preostali Puhov most. Obnova je stala 4,5 milijona evrov.
Po desetletjih načrtov in nato številnih spremembah pod pritiskom civilne iniciative Za živo pokopališče je ptujski občini pod vodstvom bivšega župana Mirana Senčarja ob občinskem prazniku le uspelo odpreti Park spominov na območju starega ptujskega pokopališča. Projekt prenove starega pokopališča, na katerem so po 225 letih nehali pokopavati leta 1978, je bil vreden 1,2 milijona evrov.
Senčarju pa je kljub izjemno številnim zapletom, pomislekom in ob dramatični sečnji sedmih starih dreves na ptujski tržnici ob koncu leta le uspelo začeti tudi obnovo ptujske tržnice, skupno vredno skoraj 5,4 milijona evrov. Obnova sicer ne zajema le tržnice, temveč cel predel starega mestnega jedra, vključno s Slomškovo in Miklošičevo ulico. Dela naj bi bila predvidoma zaključena letos poleti, tako da bi na prenovljeni tržnici že lahko potekale prireditve ob občinskem prazniku in 1950. obletnici prve pisne omembe mesta.
Zamujanje Zelenega jezera
Občini Kidričevo pa je kljub prizadevanjem lani znova spodletelo odprtje rekreacijskega parka Zeleno jezero z vlečnico za smučarje in deskarje na vodi, ki ga že leta načrtujejo po zgledu podobne ureditve gramoznic čez mejo. Dela so sicer napredovala, odprtje pa zdaj napovedujejo za prihodnjo sezono.
Jubilej muzeja, glasbene šole in lekarn
V znamenju jubilejev je sicer minilo tudi preteklo leto. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je s številnimi dogodki zaznamoval 125 let od prvih začetkov svojega delovanja. Ob jubileju muzeja in prihajajočem jubileju mesta pa so znova oživeli pozivi o nujni, čimprejšnji izgradnji arheološkega muzeja, da bi si lahko javnost vsaj v tem letu znova ogledala bogate arheološke zbirke, ki so že sedem let spravljene v zabojnikih.
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj je kar 140 let delovanja med drugim zaznamovala s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor. Tudi ta visoki jubilej je ravnatelj šole Štefan Petek izkoristil za opozarjanje na nujnost zagotovitve novih prostorov za delovanje šole, saj so sedanji pretesni in dotrajani.
Šest desetletij obstoja pa so lani praznovale tudi Lekarne Ptuj, ki pokrivajo območje s 70 tisoč prebivalci.
Ptuj je dobil prvo županjo. Trije Ptujčani so šli v parlament, ena je postala ministrica
Na političnem parketu zmaga Nuške Gajšek
Leto 2018 pa so na Ptuju zaznamovala tudi presenečenja na političnem parketu. Za manjše presenečenje so tako poskrbele že parlamentarne volitve, saj so se iz ptujskih volilnih okrajev v parlament prebili kar trije poslanci. V parlamentu je tako še en mandat ostala Suzana Lep Šimenko, SDS, preboj v parlament je uspel tudi njenemu strankarskemu kolegu Jožefu Lenartu in Ptujčanu Boštjanu Koražiji. Dogajanje pa je kronalo še imenovanje Aleksandre Pivec, ki je sicer neuspešno kandidirala za poslanko, za kmetijsko ministrico.
Za še večje presenečenje so poskrbele novembrske lokalne volitve, saj se je v nasprotju s predvolilnimi napovedmi v drugi krog poleg nekdanjega župana Štefana Čelana uvrstila Nuška Gajšek, SD, in na koncu tudi prepričljivo zmagala. S tem je postala edina ženska na čelu katere od mestnih občin in prva županja Ptuja od osamosvojitve Slovenije.
