Vlada je na podlagi interventnega zakona določila seznam pomembnih vlaganj, ki so ključne za zagon gospodarstva po epidemiji in naj bi bile deležne pospešene izvedbe. Čeprav večina vlaganj, predvidenih v spodnjem Podravju, nosi letnico izvedbe 2020 ali 2021, pa gre večinoma za projekte, ki se vlečejo že desetletja. Pri postavljenih prioritetnih naložbah sicer že na prvi pogled najbolj izstopa tisto, česar na seznamu ni - že leta prvi med prioritetnimi projekti v regiji, gradnja ptujskega urgentnega centra. Kot smo že poročali, naj bi na ministrstvu za zdravje kot razlog, da se urgenca ni znašla na seznamu, navajali prav starost projekta in to, da naj bi bil že v teku. "Gradbeno dovoljenje je poteklo in ga je treba na novo pridobiti. Tako da bi lahko v tem pogledu tolmačili, da gre za novi projekt, ki je pripravljen na izvedbo. Upamo, da bomo s to argumentacijo tudi prepričali, da bi nas še uvrstili v ta covid mehanizem," nasprotno argumentira ptujska županja Nuška Gajšek. Seveda se zdaj postavlja še dodatno vprašanje, kaj za projekt pomeni odstop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki naj bi sicer v januarju načrtoval obisk ptujske bolnišnice. Med prioritetnimi vlaganji pa tudi ni najti drugih večjih investicij, ki so visoko na seznamu ptujskih prioritet, med drugim tretje faze obnove dominikanskega samostana, izgradnje doma upokojencev Žabja vas pa izgradnje neprofitnih stanovanj ter nove centralne kuhinje in uprave vrtca.
Dom upokojencev in terme
Uspešnejše so bile nekatere druge občine v regiji. Med prioritetnimi projekti je tako izgradnja Doma starejših občanov Markovci, razpis za izbiro izvajalca del naj bi objavili spomladi, gradnja doma z okoli 150 posteljami naj bi bila zaključena do konca leta 2023, na občini pa po tihem upajo, da jim bo za okoli deset milijonov evrov vereden projekt uspelo pridobiti do 80 odstotkov nepovratnih sredstev iz različnih virov. Država si želi pospešiti tudi gradnjo zdravilišča Terme Gaja v občina Destrnik, ki je po desetletju z vrnitvijo župana Franca Pukšiča znova aktualna in ki je hkrati tudi edini projekt s področja turizma v regiji. "Projekt ima veljavno gradbeno dovoljenje, letos smo začeli pripravljalna dela. V bistvu čakamo samo sklep vlade o soinvestiranju. Takega, kot smo ga že nekoč imeli," pravi Pukšič o skupno 30 milijonov evrov vrednem projektu.
Uspešnejše od Ptuja so bile nekatere druge občine v regiji
Kidričevska obvoznica kmalu, ptujska še neznanka
Država je sicer na seznam uvrstila tudi nekatere energetske in prometne projekte, med drugim že dve desetletji načrtovano izgradnjo odsekov glavne ceste Ormož-Gorišnica-Markovci, ki naj bi se začela prihodnje leto, pa tudi razvpitega odseka glavne ceste med Ptujem in Markovci, ki sicer nosi letnico izvedbe "2022 in kasneje". Dars je jeseni že objavil razpis za izbiro izvajalca gradnje 16-kilometrskega odseka Ormož-Markovci. Traso odseka ceste mimo Ptuja, ki že dolgo razburja, pa bo določila medresorska komisija. Čeprav so župani občin s Ptujskega jeseni glasno pozdravili novo različico severne obvoznice S5, ki naj bi bila delno speljana pod zemljo, pa se očitno znova zapleta. "Strinjali smo se, da gredo poleg najnovejše različice v presojo še optimizirana južna različica in različica sever-sever. Dars pa kljub vsemu zdaj zahteva, da gre v presojo tudi severna različica S4, ki je od začetka sporna in nesprejemljiva. Skupna občinska uprava občin spodnjega Podravja in civilna iniciativa sta že izrazili nestrinjanje s takim predlogom," pojasnjuje župan občine Markovci Milan Gabrovec.
Z letnico 2020 pa se ponaša predvideni začetek izgradnje kidričevske obvoznice. Po besedah župana Antona Leskovarja so prav v preteklih dneh podpisovali pogodbo z izbranim izvajalcem del prvega odseka obvoznice, ki naj bi med drugim ljudi razbremenila težkega tovornega prometa.
Energetske povezave
Država letos začenja postavitev visokonapetostne elektroenergetske povezave Slovenije z Madžarsko od Cirkovc do Pinc, umeščanje trase je tudi trajalo kar dve desetletji. Prihodnje leto naj bi začeli še postavljanje dvosistemskega daljnovoda Lenart-Radenci. Prav tako je v leto 2021 postavljen začetek del na drugem odseku prenosnega plinovoda R15/1 Pince-Kidričevo.
Prednostni seznam investicij pa je dopolnjen še z letos začetima državnima projektoma zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave, in sicer na območju ptujske Drave in Dravinje, ki naj bi končno zagotovila varnost številnim prebivalcem tega območja. Letos pa so začeli tudi projekt Drava - Natura 2000, reka za prihodnost, ki se posveča izboljšanju stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov ob reki.
Še daleč od izvedbe
Na seznamu pomembnih investicij je tudi prednostni regionalni projekt celovite obnove vodovodnega sistema spodnjega Podravja, v katerega je združenih 19 občin, s predvidenim začetkom izvedbe del že v prihodnjem letu. Kar je po vseh zapletih, ki so se dogajali, denimo odstopanju občin od projekta, številnih pomislekih in finančnih nejasnostih med občinami, neuresničljivo. Trenutno tako komaj zaključujejo podaljšani razpis za izbiro projektantov. Po oceni direktorja ptujske občinske uprave Alena Jevtovića, ki vodi projekt, bodo izgradnjo težko začeli pred letom 2023.
Z letom izvedbe kar 2024 pa je povezana ureditev medobčinske logistično-poslovne cone, ki naj bi zrasla ob avtocesti od Ptuja proti mejnemu prehodu Gruškovje - tudi to je eden od projektov, o katerih se je prvič govorilo že pred desetletji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
